Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.001 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    Postna meditacija: KO BOG MOLČI
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    DA JE TO DUHOVNI BOJ, V KATEREM JE TREBA LE ZDRŽATI. DA TAKO RASTE IN SE KREPI VERA

    Tišina. Tista prisotnost, prej tako jasna, svetla in glasna, je izginila. »Gospod, kje si?«

    Še malo prej v Tvoji tolažbi, zdaj zbegana iščem Tvoj pogled. Ne najdem ga. Kot da milost počasi odteka iz mene. Zbegam se. Zopet zakličem: »Gospod, si tu?«

    Še vedno tišina. Poskušam moliti. Praznina. Puščava. Počasi, a vztrajno vstopa bolečina. Zapuščenost. Nemoč. Vzamem Sveto pismo. Iščem uteho. Iščem razlago, smer, pojasnilo. Iščem odnos, ki izgleda, kot da se je pretrgal. Listam. Berem. Srce ostaja prazno. Nato se ustavim pri besedah:

    »Kajti gore se bodo premaknile in griči omajali, moja milost pa se ne bo odmaknila od tebe in moja zaveza miru se ne bo omajala, pravi tvoj usmiljeni, GOSPOD« (Iz 54,10).

    Znova in znova si ponavljam stavek: moja milost pa se ne bo odmaknila od tebe in moja zaveza miru se ne bo omajala. Držim se ga, krčevito in neomajno in ga ne izpustim. Moja duša pije to besedo kot suha zemlja kapljice vode. Počasi se napaja. Prihaja notranja moč. Za kratek čas pride tudi nekaj miru.

    A po nekaj dneh moč te besede v meni začne usihati. Poskušam moliti. Vračam se k Božji besedi. Znova in znova si ponavljam besede iz Izaija. Ostajata hlad in samota.

    »Moj Bog, na kaj naj se oprem, če ne najdem več utehe v Tvoji besedi?«

    Počasi, postopoma, se v meni začne prebujati jeza. Upor. Ne morem več. Nočem več tako! Tako si želim milosti, prisotnosti, tolažbe. Pogrešam Te, Gospod!

    Izčrpala sem vse razumske argumente, s katerimi sem se poskušala potolažiti. Da je to duhovni boj, v katerem je treba le zdržati. Da tako raste in se krepi moja vera. Da, saj vem, pa me je vseeno strah! V svetem obhajilu se trudim govoriti, prepričevati,… Gospod, saj vem da si tu, ampak govori mi prosim. Potrebujem Tvojo besedo.

    Zopet ta molk! A vem, da je tu. Trdno verujem! Na lepem se pojavi misel:

    »Nikar se ne boj, saj sem te odkupil, poklical sem te po imenu: moj si! Ko pojdeš čez vodo, bom s teboj, ko čez reke, te ne poplavijo, ko pojdeš skoz ogenj, ne zgoriš in plamen te ne bo ožgal.« (Iz 43, 1-2).

    Hvala Gospod, za te besede!

    Minevajo dnevi, minevajo tedni. Manjka mi tista prisotnost, tista navzočnost. Ustavim se v kapeli pred križem. Zazrem se v križ. Nato privrejo besede: »Kako naj pričujem zate, kako naj prinašam ljudem Tvoje veselo sporočilo, če čutim le jezo in nemoč?« Zadenejo me besede iz pisma Korinčanom: »Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.«

    Gospod, kako naj se prepiram s Teboj, ko imaš vedno prav? Tudi ko bi v vrvežu čutenj in nestrinjanja s Teboj najraje zaloputnila vrata duše in se obrnila stran, srce v meni kar samo začne ponavljati:

    »Gospod, h komu naj grem? Besede večnega življenja imaš in jaz trdno verujem in vem, da si ti Sveti, Božji.« (Jn 6, 68-69)

    Ko izmučena od boja obsedim pred križem, se zavem, da me Ti, moj Bog, nikoli ne zapustiš. Naj brije veter in se lomijo veje v moji duši, tvoja milost bo vedno tu.

    Ti me vsak dan znova čakaš v sveti evharistiji in Tvoja beseda je vztrajno luč na moji poti. Je roka, ki se je lahko oprimem, tudi in še posebno, ko ne vidim več jasno obrisov poti pred seboj. Morda ne občutim miline Tvoje podobe ob sebi, mogoče ne čutim tiste blage ljubeče prisotnosti, na razpotjih pa zaznavam roko, ki me trdno drži in vodi tudi skozi takšne trenutke.

    V tem boju in samoti se kljub vsemu zavem resničnosti besed iz psalma 23: Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita.

    Dvignem glavo in oprta na milost vere prebiram naprej:

    Pred mano pogrinjaš mizo vpričo mojih nasprotnikov; z oljem mi maziliš glavo, moja čaša je prepolna!

    https://operando.org/postna-meditacija-ko-bog-molci/

  2. Hvala says:

    UPOŠTEVATI JE POTREBNO BOŽJE NASVETE, OPOMINJANJE, VSE KAR JE KORISTNO ZA ŽIVLJENJE, SRKAMO IZ SVETEGA PISMA: poglejmo kaj zapoveduje BOG .

    Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, 17 da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo “(2 Tim 3,16-17).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=2+Tim+3%2C+16-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    KADAR PA ČLOVEK ŽELI DELATI PO SVOJE, JE NEUČAKAN, NE ŽELI POSLUŠATI NASVETOV BOGA, PREHITEVA IN NIMA POTRPLJENJA ČAKATI NA REŠITVE BOGA, IŠČE SAM REŠITVE; TO JE VELIKA SKUŠNJAVA-NAGOVARJANJE HUDOBCA, KI VODI V VELIKM PADEC. TAKO STA BILA TUDI ADAM IN EVA NEPOSLUŠNA BOGU.

    BORITI SE, VSAK DAN POTEKA BOJ. VPRAŠAJMO SE NA KATERI STRANI SMO IN ČIGAV GLAS POSLUŠAMO!?

    ALI POSLUŠAMO NAGOVARJANJE JEZUSA, ALI PA POSLUŠAMO SATANOVO ZAPELJEVANJE!

  3. Hvala says:

    TEŽAK BOJ SE BIJE VSAK DAN, KER SATAN HOČE, DA NE BI POSLUŠALI BOGA.

    Poglejmo primer: BOG JE ZAPOVEDAL VSE NJEMU IZROČITI, NE SKRBETI IN GA POSLUAŠTI; GOVORI IN ZAPOVEDUJE TUDI PO ZAPOVEDIH V SVETEM PISMU.

    V SVETEM PISMU JE TUDI ZA VSAK DAN POSEBEJ ZAPOVED-NE BOJ SE.

    ČE ČLOVEK NIMA SVOJE OPORE V BOGU, BO PODLEGEL ZANKAM HUDOBCA.

    Poglejmo: Bog je rekel, ne boj se! Mi pa trepetamo, kaj bo, ker ljudje napr, grozijo, to in ono se je zgodilo, morali bi končati delo
    po pogodbi, itd…. VSE GRE NAROBE, PRISOTEN JE VELIK STRAH, NEMIR. GOSPOD PA JE UKAZAL: DO KRVI SE UPIRAJ GREHU, BOJUJ SE, VOJSKOVATI SE NA KRIŽU Z JEZUSOM.

    KAJ SEDAJ?. ČIGAVA BO ZMAGA?. ALI BOMO ZMAGALI Z JEZUSOM, ALI PA PODLEGLI ZANKI, KI JO JE NASTAVIL SATAN: TO JE STRAH, NEMIR, TESNOBA, STISKA KER NI REŠITVE. V TAKO HUDIH PRIMERIH SE MOČNO OKLENIMO JEZUSA IN IZGOVARJAJMO BOŽJE BESEDE. SATAN NE BO VEČ IMEL MOČI, MEČ JE BOŽJA BESEDA.

    Ne dajmo se premamiti hudobcu, da bi zopet padli. Pa če smo tudi padli, JEZUS NAM BO POMAGAL, DA VSTANEMO.

    BOG NE ZAPUSTI NIKOGAR, KI GA PROSI IN MU JE DAL SVOJE ŽIVLJENJE.

    ČLOVEK NE MORE DUHOVNO RASTI IN PRIDOBIVATI IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE, ČE NE GRE SKOZI TA ŽIVLJENJSKI VIHAR.

    NE SE BATI! ČE JE JEZUS Z NAMI SE NE BO LADJA POTOPILA.

    TO JE TUDI PREIZKUŠNJA VERE.

    VZDRŽATI V DUHOVNIH BOJIH Z JEZUSOM, ČEPRAV BO ZELO TEŽKO. MOČ , VZDRŽLJIVOST, POTRPLJENJE V SITUACIJAH BO PODELIL GOSPOD.

    To pišem zato, ker sem prepričana, da nekateri ne vedo, kako potekajo duhovni boji, zato jih hudobec še bolj napada.

    ČE JE JEZUS ZAPOVEDAL, NAJ SE NE BOJIMO, VZAMIMO NJEGOVO BESEDO RESNO, KER BO VSE NA KONCU DOBRO. HUDOBEC UŽIVA, KADAR SE ČLOVEK BOJI, TRESE OD STRAHU, VSE BO NAREDIL, DA MU BO ČLOVEK PODLEGEL.

    NE DOVOLIMO TEGA!.

    PROSIMO GOSPODA VSAK DAN ZA MOČ, POMOČ, ZA VZDRŽLJIVOST V BOJIH.

    VSAK DAN V TA NAMEN PREBERIMO IN MEDITIRAJMO PSALM 91.

    V tem odlomku je Jezus lepo povedal: TEBI SE NE BO ZGODILO HUDO:

    Naj jih pade tisoč na tvoji strani,
    deset tisoč na tvoji desnici,
    tebi se to ne bo približalo.
    8 Samo s svojimi očmi boš gledal,
    pa boš videl plačilo krivičnikov.
    9 Zares, ti, Gospod, si moje zatočišče,
    Najvišjega si postavil za svoje prebivališče;
    10 ne bo te zadela nesreča,
    udarec se ne bo približal tvojemu šotoru.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Psalm+91&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

  4. Hvala says:

    ČLOVEK, KI JE PONIŽEN TUDI POSLUŠA BOGA. NE DELA NA SVOJO PEST IN PO SVOJEM MIŠLJENJU.

    ČE JE ČLOVEK PONIŽEN, BO POSLUŠAL BOŽJO BESEDO IN SE PO NJEJ RAVNAL. ČE JE BOG ZAPOVEDAL, DA ON SKRBI ZA VSE STVARSTVO NA SVETU, POSEBEJ ZA ČLOVEKA, JE TREBA TO NJEGOVO BESEDO RESNO JEMATI, NE PA ISKATI SAMOVOLJNO REŠITVE BREZ NAČRTA BOGA PO SVOJEM MIŠLJENJU.

    BOG JE NAJVEČJA MODROST ZATO BO ZNAL POSKRBETI ZA VSAKEGA ČLOVEKA, KI MU BO IZROČIL ŽIVLJENJE, DA SE BO ZVELIČAL IN CELA NJEGOVA DRUŽINA BO REŠENA.

  5. janez says:

    Papež Frančišek: Ljudje naj molijo za politike in politiki naj molijo za ljudi
    Moliti za vse
    »V berilu iz Prvega pisma Timoteju (glej 1 Tim 2,1-8) apostol Pavel poziva k molitvi za vse ljudi, tudi za tiste, ki so na oblasti. Poziv je namenjen vsemu Božjemu ljudstvu in gre torej za univerzalno prošnjo. Moli se naj ‘brez jeze in brez prepirljivosti’. Opravljajo se naj ‘prošnje, molitve, priprošnje, zahvale za vse ljudi’, istočasno pa tudi ‘za kralje in vse oblastnike’, da bodo ‘živeli tiho in mirno življenje v dostojanstvu in posvečeno Bogu’.
    Pavel nekoliko izpostavlja okolje verne osebe: to je molitev. Tukaj gre za molitev priprošnje: ‘Naj vsi molijo za vse, da bi lahko živeli tiho in mirno življenje v dostojanstvu in posvečeno Bogu.’ Moliti, da bi to bilo mogoče. A imamo en namig, ob katerem bi se želel ustaviti: ‘Za vse ljudi.’ In potem doda: ‘Za kralje in vse, ki so na oblasti.’ Gre torej za molitev za vladarje, za politike, za osebe, ki so na odgovornih položajih, da bi lahko vodili politično institucijo, državo, provinco.

    Kdo med nami moli za politike?
    Politiki so pogosto deležni laskanja s strani svojih pristašev, a prav tako so deležni žalitev. Tudi duhovnike in škofe se žali. Nekateri si to tudi zaslužijo, To je žal postala že navada – ‘rožni venec žaljivk in kletvic, diskvalifikacij’. Pa vendar, kdor je na oblasti je odgovoren voditi državo. In mi, ali ga puščamo samega, ne da bi Boga prosili, naj ga blagoslovi? Za oblastnike se ne moli. Lahko bi se celo zdelo, da jih molitev žali. Takšen je naš odnos do oseb, ki so na oblasti. A sv. Pavel pojasni, zakaj moliti: Moliti za vsakega med njimi, da bodo ljudje lahko naprej živeli tiho, mirno in dostojanstveno. Spomnimo se, kako so Italijani pred kratim živeli ‘krizo vlade’. Kdo med nami je molil za oblastnike? Kdo med nami je molil za parlamentarce? Da bi se lahko dogovorili in naprej vodili domovino? Zdi se, da duh patriotizma ne pride do molitve. Pride do diskvalifikacij, sovraštva, prepirov. ‘Hočem torej – piše Pavel – da moški molijo na vsakem kraju in povzdignejo svete roke brez jeze in prepirljivosti.’ Treba je razpravljati in to je naloga parlamenta. Treba je razpravljati, a ne s poniževanjem drugega. Moramo moliti za drugega, za tistega, ki ima drugačno mnenje od našega.

    Tudi politiki morajo moliti za ljudstvo
    Oprl bi se še na današnji evangeljski odlomek iz Lukovega evangelija (glej Lk 7,1-10), s katerim je tudi odgovoril tistim, ki mislijo, da je nek politik preveč komunist ali pa je pokvarjen. O politiki ni treba razpravljati, treba je moliti. So tudi takšni, ki pravijo, da je politika umazana. A Pavel VI. je trdil, da je politika najvišja oblika dejavne ljubezni. Lahko je umazana, kakor je lahko umazan vsak poklic, vsak. Mi smo tisti, ki nekaj umažemo, stvar sama po sebi pa ni umazana. Mislim, da se mi moramo spreobrniti in moliti za politike vseh barv, vseh! Moliti za voditelje. To nas prosi Pavel. Ko sem poslušal Božjo besedo mi je prišlo na misel to zelo lepo dejstvo v evangeliju: oblastnik, ki moli za enega od svojih; ta stotnik, ki moli za enega od svojih. Tudi oblastniki morajo moliti za svoje ljudstvo, kakor je ta molil za svojega služabnika: ‘Moj služabnik je, jaz sem zanj odgovoren.’ Oblastniki so odgovorni za življenje države. Lepo je pomisliti, da če bo ljudstvo molilo za svoje vladarje, bodo vladarji prav tako zmožni moliti za ljudstvo, kakor je ta stotnik molil za svojega služabnika.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 16.9.2019)

  6. Miro says:

    O PRAVI MOLITVI

    BOŽJA BESEDA: BOG JE DUH, IN KATERI GA ČASTIJO, GA MORAJO ČASTITI
    V DUHU IN RESNICI. (Jn 4,24)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1633&t=5#O+pravi+molitvi

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    ALI LAHKO DUHOVNIK NEKOMU ODKLONI SPOVED? (Aleteia)

    KATERI SO RAZLOGI, ZARADI KATERIH LAHKO DUHOVNIK ODKLONI PODELITEV ZAKRAMENTA SPRAVE

    “KATERIM GREHE ODPUSTITE, SO JIM ODPUŠČENI; KATERIM JIH ZADRŽITE, SO JIM ZADRŽANI.” (Jn 20, 23)

    Zavedati se je treba, da imajo po Zakoniku cerkvenega prava verniki pravico prejemati od duhovnikov pomoč “duhovnih dobrin Cerkve”, predvsem “Božje besede in zakramentov”. Ker pa ni pravic brez obveznosti, jih lahko prejmejo le pod določenimi pogoji.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/11/02/ali-lahko-duhovnik-nekomu-odkloni-spoved/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  8. Hvala says:

    PSALM 108-HVALNICA IN PROŠNJA-Davidov psalm

    Nakloni nam pomoč pred nasprotnikom,
    zakaj človeška pomoč je neučinkovita.
    14 Z Bogom bomo delali mogočne reči,
    on bo poteptal naše nasprotnike. (Ps 10813-14)

    Nato je rekel svojim učencem: »Zato vam pravim: Ne skrbite za življenje, kaj boste jedli, in ne za telo, kaj boste oblekli. 23 Saj je življenje več kot jed in telo več kot obleka. 24 Pomislite na vrane: ne sejejo in ne žanjejo. Nimajo ne shrambe ne žitnice in vendar jih Bog hrani. Koliko več kakor ptice ste vredni vi! 25 Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za komolec? 26 Če torej ne zmorete niti najmanjše reči, kaj ste v skrbeh za drugo? (Lk 12,22-26)

    Strahu ni v ljubezni, temveč popolna ljubezen izganja strah, ker strah povzroča trpljenje; kdor pa se boji, ni popoln v ljubezni. (Jn 4,18).

    Z SVOJO ČLOVEŠKO MOĆJO SE NE MOREMO REŠITI STRAHU, NITI LJUBITI BOGA, NE MOREMO TUDI PRENEHATI SKRBETI.

    VSE TO SO MILOSTI, KI JIH DELI BOG, POTREBNO SE JE ODPOVEDATI GREHU, IZROČITI ŽIVLJENJE GOSPODU , MOLITI IN Z NJIM SODELOVATI. VSAK ČLOVEK IMA PRI BOGU SVOJO POT.

  9. janez says:

    »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu«

    PAPEŽEV NAGOVOR VERNIKOM (odlomek)
    »Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?« (Mr 4,40), je Jezus opomnil učence in tudi nam pomaga razumeti, da ovira za vero pogosto ni dvom, ampak strah. Razločevanje nam pomaga prepoznati te strahove in jih premagati, da se lahko odpremo življenju in se mirno soočimo z izzivi, ki nam prihajajo na pot. V življenju kristjanov strah še posebej ne sme imeti zadnje besede, ampak mora biti priložnost za dejanje vere v Boga in življenje. To pomeni, da verjamemo v temeljno dobroto bivanja, ki nam ga je dal Bog, in zaupamo, da nas bo vodil k srečnemu koncu tudi v življenjskih okoliščinah in nezgodah, ki jih pogosto ne razumemo. Če v sebi gojimo strahove, pa se bomo zapirali vase, se zagradili pred vsem in vsakomur ter ostali kot ohromljeni. Treba je ukrepati! Ne zapirajte se vase! V Svetem pismu se besede »ne boj se« na različne načine ponovijo 365-krat, kot bi nam Gospod želel povedati, naj bomo vse dni v letu osvobojeni strahu. Razločevanje postane nepogrešljivo, ko človek v življenju išče svojo poklicanost.
    Ta zelo pogosto ni nekaj očitnega oziroma ni jasna na prvi pogled, ampak jo spoznavamo postopoma. V tem primeru razločevanje ni toliko posameznikov trud za samoopazovanje, da bi bolje razumel svoj notranji ustroj, kar ga okrepi in s čimer pridobi nekaj ravnovesja. V tem primeru se posameznik lahko okrepi, a še vedno ostaja priklenjen na omejeno obzorje lastnih zmožnosti in stališč. Poklicanost pa je po drugi strani klic od zgoraj in v tem kontekstu razločevanje najprej pomeni odpiranje Njemu, ki nas kliče. Potrebujemo torej molitev v tišini, da bi lahko slišali Božji glas, ki odzvanja v naši vesti. Bog trka na vrata naših src, kot je potrkal na vrata Marijinega srca, in hrepeni po tem, da bi v molitvi sklenil prijateljstvo z nami, da bi nam lahko govoril po Svetem pismu, da bi nam lahko dal milost v zakramentu sprave in bi bil lahko eno z nami v evharistiji.

    Ko Bog nekoga pokliče po imenu, mu razkrije tudi njegovo poklicanost, njegov načrt za svetost in izpolnitev, po katerem človek postane dar za bližnje in po katerem je edinstven. In ko Bog človeku, ki ga kliče, želi razširiti njegovo življenjsko obzorje, mu da novo ime, kot ga je dal Simonu, ki ga je klical »Peter«. Od tu izvira običaj, po katerem nekdo dobi novo ime, ko vstopi v redovno ustanovo, kar nakazuje novo identiteto in poslanstvo. Ker je Božji klic edinstven in oseben, potrebujemo pogum, da bi se lahko ločili od vzorcev prilagajanja, ki pritiskajo na nas, da bi naše življenje v resnici lahko postalo pristen in nenadomestljiv dar Bogu, Cerkvi in vsem ljudem.

    Nenehna navzočnost Božje milosti nas spodbuja, da bi z zaupanjem sprejeli svojo poklicanost, za katero je potrebna goreča vera, ki jo je treba obnavljati iz dneva v dan. Na poti poklicanosti srečujemo križe: to niso le uvodni dvomi, ampak tudi mnoge skušnjave, ki se pojavljajo na poti. Čeprav občutek nezadostnosti spremlja Kristusovega učenca vse do konca, ta pozna tudi moč Božje milosti. Iz gotovosti, da je Božja milost z nami, izvira moč, s pomočjo katere lahko v sedanjem trenutku zberemo pogum, da uresničimo, kar nas Bog prosi tukaj in sedaj, na vseh področjih življenja, da sprejmemo poklicanost, ki nam jo razkriva Bog, da živimo svojo vero, ne da bi jo skrivali ali jo slabili.

    Da, ko se odpremo Božji milosti, nemogoče postane resničnost. »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas?« (Rim 8,31). Božja milost se dotika »sedanjega« trenutka vašega življenja, vas »zgrabi« takšne, kakršni ste, z vsemi strahovi in omejitvami, razkriva pa tudi sijajne Božje načrte.

    http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/ne-boj-se-marija-kajti-nasla-si-milost-pri-bogu/

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja