Članki za dušo

15.000 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   19. novembra, 2022 at 11:25

   NEVIDNI

   BOGA NI NIKOLI NIHČE VIDEL; EDINOROJENI BOG,
   KI BIVA V OČETOVEM NAROČJU, ON JE RAZLOŽIL.
   (Jn 1,18)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=32&t=5#Nevidni

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   19. novembra, 2022 at 7:48

   DUHA MOLITVE LAHKO PRIMERJAMO GOREČI GRMADI, KI GORI V TVOJI APOSTOLSKI DUŠI. ČE HOČEŠ TA OGENJ POVEČATI, MU MORAŠ DODATI VELIKA POLENA ŽRTVOVANJA IN PREMIŠLJEVANJA, PA TUDI VEJICE POGOSTIH VZKLIKOV IN TIHIH DEJANJ PREMAGOVANJA SAMEGA SEBE.

   Frančišek Van Thuan, Pot upanja

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   19. novembra, 2022 at 7:44

   10 PREMIŠLJEVANJ, S KATERIMI BOSTE SPREMENILI SVOJO PREDSTAVO O SVETNIKIH (Aleteia)

   ČE NAJ BI BILI EDEN IZMED NJIH, MORAMO NATANČNO VEDETI, KAJ SO

   Papež Frančišek je na začetku letošnjega oktobra nagovoril udeležence simpozija z naslovom Svetost danes, ki ga je pripravil Dikasterij za zadeve svetnikov.

   Sklicujoč se na svojo apostolsko spodbudo Gaudete et Exsultate (Veselite in radujte se) in dokument Drugega vatikanskega koncila Lumen gentium (Luč narodov) je znova poudaril, da je vsakdo poklican postati svetnik:

   Vse vernike, ne glede na njihov položaj ali stan, Gospod kliče, vsakega na svoj način, k popolni svetosti, saj je popoln tudi Oče sam. Izbor desetih odlomkov iz papeževega nagovora bo morda pojasnil ali izboljšal vašo predstavo o svetosti. Priporočamo v branje!

   Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/10/23/10-premisljevanj-s-katerimi-boste-spremenili-svojo-predstavo-o-svetnikih/

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Hvala says:

   19. novembra, 2022 at 6:43

   ALI BOG TUDO “HUDO KAZNUJE?

   GREH SODOBNEGA SVETA

   Omenjate enega velikih problemov sodobnega časa, to je spremenjen in plitek odnos do vrednote človekovega življenja. Problem splava mnogi obravnavajo zelo površno. Zdi se, da na poti presojanja tega dejanja nekateri naredijo vse, da bi prišli do sklepa, češ, saj to ni zlo.

   Izkušnje povedo drugače. Koliko bolečin prinese takšen korak tistim, ki so se zatekli k splavu in nato iščejo pristen in iskren stik sami s seboj, s svojo vestjo in z Bogom. Toda tudi v takšni bolečini Bog naklanja svoje odpuščanje, če je le človek z iskrenim srcem pripravljen stopiti pred Boga, tudi v zakramentu sprave, da bi dosegel novo vez z nebe­škim Očetom.

   ………………

   https://si.aleteia.org/2019/04/28/ali-bog-tudi-hudo-kaznuje/

   Odgovori
5. Hvala says:

   19. novembra, 2022 at 6:37

   ŠEST BOŽJIH RESNIC

   1. da je Bog,

   2. da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje;

   3. da so tri božje osebe : Oče, Sin in Sveti Duh;

   Prim. Ps 34,10–11; Bog je pravičen sodnik, ki dobro plačuje in húdo kaznuje. Tudi Pridigar in Job sta vsak po svoji poti morala priti do te resnice.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&l=sl&pos=1&qall=0&idq=2&idp0=2&q=h%FAdo&qids=&f=12&step=20

   4. da se je Bog Sin učlovečil, da bi nas s svojo smrtjo odrešil in večno zveličal;

   5. da je človeška duša neumrljiva;

   6. da je milost božja za zveličanje
   potrebna.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&l=sl&pos=1&qall=0&idq=2&idp0=2&q=h%FAdo&qids=&f=12&step=20

   Odgovori
6. Hvala says:

   19. novembra, 2022 at 6:35

   ČLOVEK VČASIH PRIREJA BESEDE PO ČLOVEŠKO, MORDA TUDI ZATO, DA BI OMILIL VSE TISTO, KAR JE RESNICA.

   Nekateri celo greh več ne imenujejo greh, imenujejo ga po svoje.

   VENDAR BOG JE BOG! SAMO PRI NJEM VLADATA POPOLN RED IN HARMONIJA.

   NEKATERI SE IZOGIBAJO ŠESTIM BOŽJIM RESNICAM, DRUGA BOŽJA RESNUCA PRAVI:

   2. DA JE BOG PRAVIČEN SODNIK, KI DOBRO PLAČUJE IN HUDO KAZNUJE

   2 Gospod je ljubosumni Bog in maščevalec,
   Gospod je maščevalec in poln srda.
   Gospod se maščuje nad svojimi nasprotniki
   in vztraja v jezi pred svojimi sovražniki.

   2
   ljubosumni Bog: zaradi svoje silne in brezpogojne ljubezni, ki ne prenese tekmeca; prim. 2 Mz 20,5; 5 Mz 4,24. – maščevalec: ker vsa postava izvira iz njega, je kršenje vsakega zakona poseganje v njegovo pristojnost in ne ostane brez kazni. – poln srda db. lastnik/nosilec srda. – vztraja v jezi negotov pomen.
   3 Gospod je počasen v jezi in silno močan,
   toda krivega Gospod nikakor ne oprošča.

   Njegova pot je v viharju in vrtincu,
   oblak je prah izpod njegovih nog.

   3ab
   nikakor ne oprošča: ker je počasen v jezi, daje čas za spreobrnjenje in pokoro, nazadnje pa dobro plačuje in húdo kaznuje; izrek hoče izraziti razmerje med Božjo usmiljenostjo in pravičnostjo; prim. 2 Mz 34,6–7; Ps 103,8; 124,4.
   3cč
   Viharji razodevajo Božjo moč in veličastvo.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Nah+1%2C2-8&id13=1&id1=1&pos=0&set=2&l=sl&idp0=14&idp1=2&idp2=5&idp3=6

   Odgovori
7. Miro says:

   18. novembra, 2022 at 19:36

   Misel svetnika

   NAVDUŠENJE JE VSEKAKOR NEKAJ DOBREGA, TODA PRI PRETIRAVANJU SE KAJ RADO
   SPREVRŽE V ZANESENOST, KI JE PRAVZAPRAV POMANJKLJIVOST. PRETIRANOST NAMREČ
   NIKOLI NI DOBRA.

   Sv. pater Leopold Mandić

   Odgovori
8. Miro says:

   18. novembra, 2022 at 19:26

   JEZUS STOPI V TEMPELJ IN GA OČISTI VSEGA, KAR NE SLUŽI SREČANJU Z BOGOM. LJUDEM ŽELI OMOGOČITI PRISTEN ODNOS Z OČETOM, NASPROTNIKI PA IŠČEJO, KAKO BI SE GA ZNEBILI

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 19,45-48)

   Ko je stopil v tempelj, je začel izganjati prodajalce. Rekel je: »Pisano je: Moja hiša naj bo hiša molitve, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.« Vsak dan je učil v templju. Véliki duhovniki, pismouki in prvaki ljudstva pa so iskali priložnost, da bi ga umorili, vendar niso našli načina, da bi mu kaj storili, kajti vse ljudstvo se ga je oklepalo, ko ga je poslušalo.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+19%2C45-48&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna misel: Jezus stopi v tempelj in ga očisti vsega, kar ne služi srečanju z Bogom. Ljudem želi omogočiti pristen odnos z Očetom, nasprotniki pa iščejo, kako bi se ga znebili. Trudil se bom odkrivati in pripravljati okolje in trenutke, ko se bo Bog želel srečati z mano. Gospod, hvala, ker podpiraš mojo molitev, da bi bila čim bolj pristna, da bom pred teboj, te slavil in poslušal. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     18. novembra, 2022 at 19:27

     HIŠA MOLITVE (Ervin Mozetič, Pridi in poglej)

     https://portal.pridi.com/2022/11/18/hisa-molitve/

     Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

     Odgovori
9. Hvala says:

   18. novembra, 2022 at 18:47

   BOG JE “DOPUSTIL” ZLO-BOŽJA VOLJA

   Ker je Bog suveren, najmanj vsaj »dopusti« vse dogodke, ki se zgodijo. Da Bog »dovoli« ali »dopusti« zlo, ne pomeni, da mu pritrdi v smislu, da ga odobrava. V okviru Božje suverene volje se odloči, da bo dopustil, da se zgodijo mnoge stvari, v katerih ne uživa. Na primer, Bog se je svobodno odločil, z dejanjem dokončne volje, da dovoli ugrabitev in zasužnjenost Jožefa. Čeprav ni povzročil, da so grešili, je Božja dopustna volja dovolila grehe Jožefovih bratov, da bi iz tega nastalo večje dobro (gl. Prva Mojzesova knjiga 50,20). Ob vsaki krivici, ki se je zgodila Jožefu, je imel Bog moč, da posreduje, vendar je »dopustil« zlo in v tem omejenem smislu suvereno dopustno »privolil«, da se to zgodi, da bi izpolnil svojo skrito, dokončno voljo.

   BOŽJA RAZODETA VOLJA ZA ADAMA IN EVO
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   Božja razodeta volja za Adama in Evo je bila, naj bosta rodovitna in se množita, skrbita za vrt, si podredita zemljo in ne jesta z določenega drevesa (Prva Mojzesova knjiga 1–2). Žal sta se uprla Božji razodeti volji (Prva Mojzesova knjiga 3). Posledice, ki sta jih trpela, kažejo, da nista mogla opravičiti svojega greha. Prav tako mi ne moremo trditi, da naš greh preprosto izpolnjuje Božjo suvereno voljo, kot da bi nas to rešilo krivde.

   BOŽJA VOLJE JE BILA, DA JEZUS TRPI IN UMRE
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   Božja volja je bila, da Jezus trpi in umre, ampak tisti, ki so bili odgovorni za njegovo smrt, so še vedno nosili odgovornost (Evangelij po Marku 14,21).

   BOG ODLOČI NEKAJ V ČEMER NE UŽIVA
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Božja dispozicijska volja se ukvarja z njegovo »držo«. Njegova dispozicijska volja je, kar mu je všeč ali kar mu ni. Na primer, Bog »hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (Prvo pismo Timoteju 2,4) in »noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje« (Drugo Petrovo pismo 3,9). To je izraz Božje drže do izgubljenih. Želi, da bi bili rešeni samo po milosti, samo po veri samo v Jezusa Kristusa. Čeprav si Bog želi, da bi bili vsi odrešeni, niso vsi odrešeni. Zato je razlika med Božjo dispozicijsko voljo in njegovo suvereno voljo. Božja volja ni, da bi bil v notranjosti naklonjen temu ali da bi se veselil, če bi bili ljudje za vedno pogubljeni v peklu. Bog ne uživa v smrti hudobnih (Ezekiel 18,23; 33,11). Vendar odloči nekaj, v čemer ne uživa. Namreč Bog bo odločno in za vedno uveljavil pravico nad zlobnimi kršitelji, ki bodo pogubljeni v svojih grehih. Zadovoljen je, ko se ohranja pravica in se spoštuje pravičnost, vendar osebno ne uživa v kaznovanju.

   Če povzamemo, Božja volja vključuje tri vidike: 1) Božja suverena volja je razodeta v njegovih nespremenljivih, vnaprej dokončnih, določenih odlokih. Rekel je, naj bo luč, in bila je luč (Prva Mojzesova knjiga 1,3) – primer njegovega učinkovalnega odloka. Dopustil je hudiču, da muči Joba (Job 1,12) – primer njegovega dopustnega odloka. 2) Božja razodeta (objavljena) volja se nahaja v njegovih predpisih. Dolžni smo jih ubogati v osebni svetosti. Imamo zmožnost (a ne pravico), da kršimo te zapovedi v svojo škodo. 3) Božja dispozicijska volja je njegova drža. Včasih Bog odloči nekaj, kar mu ne prinaša užitka, na primer smrt hudobnih (gl. Ezekiel 33,11).

   https://www.gotquestions.org/Slovenscina/Bozja-volja.html

   Odgovori
10. janez says:

    18. novembra, 2022 at 17:22

    Idejno izhodišče teme: Dr. Alojzij Šuštar nadškof: Dei voluntatem facere (Božjo voljo spolnjevati)

    “KRISTJANI, ČE ME LJUBITE, BOSTE SPOLNJEVALI MOJE ZAPOVEDI”
    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 15 »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; 16 jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: 17 Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. 18 Ne bom vas zapústil sirot, prišel bom k vam. 19 Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. 20 Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. 21 Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodél.«

    Kdor sledi Jezusu, se uči ljubiti Očeta nad vse, celo nad svoje življenje. Jezus se skrajno resno izrazi, da je svoje življenje na tem svetu (npr. uspeh, slavo, moč, privilegije) treba celo ’sovražiti’, kar pomeni v danem kontekstu ’manj ljubiti kot’, oz. zaničevati v primerjavi z večnim življenjem. Saj, kdor hoče svoje življenje na tem svetu rešiti, ga bo izgubil. Tako ali drugače, prej ali slej, bomo življenje na tem svetu enkrat s smrtjo na zemlji izgubili. Ali ni veliko bolje za nas, iz vidika večnosti, če ga častno izgubimo, ko ga zavestno darujemo iz ljubezni do nekoga, kakor, če se ga v strahu zase do zadnjega obupno oklepamo in ostanemo pri tem sami kot neko zrno, ki noče umreti? V ljubezni do Očeta naj verujemo Njegovemu dobremu načrtu za dober izid naše življenjske poti, ki pa se ne konča s smrtjo, ampak pri Njem v večnosti, ker smo vendar ustvarjeni Zanj. Povabljeni smo, da trdno zaupamo Očetovemu načrtu, saj je v tem ravno naša ljubezen do Njega, da neomajno verujemo, da je njegov načrt v vsem dober, da celo najhujše stvari v našem življenju obrača na dobro vsem. In da se naučimo spolnjevati Božjo Voljo oziroma vse Božje zakone in pravila ter da ne mislimo na človeški način, ampak na Božji način.

    Vprašajmo se:”Ali je za zveličanje zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ne da bi krščansko vero tudi živeli in iz vere proizvajali dobra dela?” Odgovor se glasi: “Za zveličanje ni zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ampak smo dolžni tudi v praksi spolnjevati vse, kar nam Bog zapoveduje in nas Uči v Evangelijih.” Isto nam govori Jezus v gornjem evangeljskem odlomku, ki je del njegovega poslovilnega govora apostolom pri zadnji večerji, torej njegova oporoka. Morda smo bili pozorni, da kar dvakrat poudarja: “Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi” in “Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, me ljubi”. Po domače bi rekli: ljubezen do Boga je treba pokazati z dejanji. Tudi starši se ne zadovoljijo s tem, da jim otroci z besedami ponavljajo: “Rad te imam!” Če ne upoštevajo njihovih želja in ukazov, njihova ljubezen nima nobene življenjske vrednosti. Preskusni kamen naše ljubezni do Boga, kar je dejansko naša vera, je uresničevanje Jezusove največje zapovedi. V njej je povzet dekalog ali deset Božjih zapovedi, ki urejajo človekov odnos do Boga, Stvarnika in Očeta, in do soljudi, ki so zaradi skupnega Očeta naši pravi bratje in sestre. V obe smeri ima ta “največja zapoved” enako težo. Pobožen ljudomrznež, ki grdo ravna z ljudmi je tako od Boga bolj oddaljen, čeprav prakticira vero in moli, kot pa tisti, ki zna ustvarjati prisrčne medčloveške odnose, čeprav Boga z jezikom ne priznava; vendar vsebinsko živi po Božjih postavah, ker ljubi bližnjega. Pomembno se je odpreti delovanju Svetega Duha in pustiti Bogu, da pride k nam in ostane pri nas in v nas ter nas navdihuje, uči in vodi. Jezus obljublja apostolom in vsem svojim učencem Duha resnice. To je tista oživljajoča moč, ki v nas, če mu ne postavljamo ovir, rodi sadove krščanskega življenja, življenja po Božjih zapovedih. Apostol Pavel v svojem pismu Galačanom našteva za življenje silno dragocene “sadove Svetega Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje”. Roditi te sadove pomeni “imeti Jezusove zapovedi in jih spolnjevati” ali z drugimi besedami – ljubiti Boga. Naše krščanstvo se mora “učlovečiti”. To zahtevo je po pozornem branju evangelija spoznala in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora izrazila Cerkev na pragu tretjega krščanskega tisočletja. Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu se začenja z razglasom: “Veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev.” Za sprejem odrešenja je potrebna aktivna in dejavna vera v Boga. Vsaka vera v Jezusa ni odrešenjska (vera, ki temelji le na Jezusovih naukih in čudežnih dejanjih, vera zaradi koristi vernikov (6,14-15)). Odrešenjska vera je žrtvovanjska, razumska in bivanjsko sprejetje sporočila in osebe Jezusa do stopnje, ki spremeni človekove misli in dela v skladu z evangeljskim sporočilom, ter vodi v življenje in delovanje Božjih otrok. Pomembno je, da premislimo dejstvo, da samo vera še ni garant za naše odrešenje. Ta človeka šele odpira Jezusu, ki je izvor odrešenja in večnega življenja. In vera ki proizvaja dobra dela in zagotavlja, ljubezen, odpuščanje, dobroto, strpnost, usmiljenje, pomoč brezdomcem in ubogim, približa človeka jetusu, saj je tudi naš Odrešenik tako delal in učil druge, ko je bil na zemlji. In najvišja od vseh pa je zapoved ljubezni, je učil Jezus. Ta, ki spolnjuje Božje zapovedi, prejme resnico in luč, dokler ni v resnici poveličan in ve vse. Spoznanje resnice in odgovore na svoja največja vprašanja pa kristjani od Boga prejmemo, če smo poslušni Božjim zapovedim. Poslušnosti Bogu in ponižnosti pa se učimo vse življenje. Ni večjega zgleda poslušnosti, kot je Odrešenikov. O njem je Pavel dejal: »Čeprav je bil Božji Sin in pravi Človek, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni učenci, izvir večnega odrešenja.« Odrešenik je s popolnim življenjem, s spoštovanjem svojega svetega poslanstva nazorno udejanil in ponazoril pristno Božjo ljubezen in nam dal zgled. Nikoli ni bil ošaben, žaljiv, materialističen. Nikoli ni bil nadut zaradi ponosa. Nikoli ni bil nezvest. Vselej je bil ponižen. Vselej je pomagal in bil dober do ubogih, ponižanih in bolnih, saj je zaradi njih prišel na svet. »Zdravnika potrebujejo bolni«, je rekel Jezus. Naj bo naše prvo spreobrnjenje kot dobrih ljudi in dobrih kristjanov v tem, da si prizadevamo za vedno globljo ljubezen do Boga. Ljubezen do Boga nas vodi k temu, da bolj poslušamo njegovo besedo in živimo tako, kot nas On uči, da je prav glede na Božje zapovedi in postave. Tudi Jezus je moral spolnjevati Božjo Voljo na križu. Postavimo na temelj ljubezni naš odnos do bližnjih in dajajmo naprej drugim vse zastonj, saj smo tudi mi vse zastonj od Boga prejeli. Kolikokrat vidimo predvsem napake pri drugih, ki so jih drugi naredili, svojih napak pa ne vidimo. Zaradi teh napak druge ljudi kritiziramo, preziramo, jim obračamo hrbet, jim damo vedeti, da nimajo kaj iskati v naši bližini, v naši skupnosti, celo v cerkvi. S takim odnosom ne bomo nikomur pomagali, da se poboljša oziroma pride k Jezusu. In to tudi ni odnos, v katerem bi posnemali Jezusovo ravnanje. Zato se spreobrnimo v tem, da ne bomo ošabni, da nikogar ne bomo prezirali in poniževali, ampak bomo imeli do vsakega, spoštljiv odnos in bili dobri in usmiljeni. Marsikdo se ob krivici, ki jo je doživel, zakrkne in človeku, ki ga je prizadel, težko odpusti. V nebesih pa ne bo prostora za zamero. Dokler ne bomo zmogli odpustiti, bomo čakali pred nebeškimi vrati. Tudi Jezus nam naroča: »Odpustite in vam bo odpuščeno; s kakršno mero merite s tako se vam bo odmerilo; ves tisti dolg sem ti odpustil ali nisi tudi ti dolžan usmiliti se svojega brata; odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom…« Naj bo naše spreobrnjenje nadalje tudi v tem, da se učimo odpuščati in biti usmiljeni. Naj bo naše spreobrnjenje v tem, da nehamo skrbeti samo zase in postanemo živi udje oziroma mladike na trti Kristusovega telesa. Če bomo vsi delali tako, kot je ravnal Jezus, bomo zlahka postali živo občestvo in dajali boljši zgled in prispevali k boljšemu svetu. Biti kristjan ni samo hoditi k maši in moliti ter sprejeti Sveto Evharistijo, ampak v vsakdanjem življenju, v medsebojnih odnosih, v življenju kraja in župnije, dati sebe v službo Bogu in bližnjemu in vedno ravnati tako, kot bi na našem mestu ravnal Jezus. Vero v Boga je treba preliti v konkretna dobra dejanja in Ljubiti, kar je Božja Volja. Zato moramo poznati Kristusov Evangelij in ga vedno znova prebirati in premišljevati ob njem. Zato naj bo naše spreobrnjenje tudi v tem, da pogosto prebiramo Jezusov Evangelij in svoja ravnanja usklajujemo z Jezusovim ravnanjem in živimo tako kot je živel Odrešenik na zemlji. In začnimo takoj zdaj pri sebi, ne pri drugih. Veliko dela nas čaka za lastno preobrazbo, da se bomo poboljšali in spreobrnili, bili boljši kristjani in ljudje, spolnjevali Božjo Voljo in Hodili za Kristusom. Oboje nje potrebno zakramentalizacija in evangelizacija, ki jo je pričela v Cerkvi Prenova v Duhu. Prenova v Duhu ali Karizmatična prenova in Nova Evangelizacija je najprej in predvsem Božji dar, pravijo frančiškani. Vse je potrebno zakramentalizacija in Evangelizacija. Ne gre za kakšno izrazito specifično duhovnost, temveč le za resno razumljeno, mišljeno in živeto katoliško krščanstvo, katerega bistveni del je tudi dar Svetega Duha. Vedimo pa, da ne moremo biti dobri kristjani, če nismo obenem tudi dobri ljudje, ki smo podobni Jezusu in spolnjujemo Božjo Voljo in Evangelij. Pridi k Nam Gospod in nam Pomagaj, da bomo vedno Hodili za Teboj in Spolnjevali Presveto Božjo Voljo in Jezusov Evangelij.

    Vir: Razni izvlečki za premislek iz religioznih knjig in gradiv ter ljudi prispevkov raznih avtorjev na medmrežju ter lastni razmisleki in doprinosi. Prosimo Boga Milosti, da nas Poduči in Vodi, da bomo prav delali, kakor Hoče Bog in ne me ljudje po človeški pameti!

    Npr. avtorji Thomas S. Monson, dr. Alojzij Šuštar, Thomas Merton, Tomaž Kempčan, sveti Frančišek, papež Frančišek et altri.

    Apostolska dela 11,23: Ko je prišel tja in videl Božjo milost, se je razveselil in spodbujal vse, naj z vsem srcem ostanejo zvesti Gospodu, kakor so se namenili.

    Odgovori
    • janez says:

      18. novembra, 2022 at 17:28

      In da ne pozabim še na dva učitelja prof. dr. Janeza Janžekoviča in prof. dr. Antona Trstrenjaka. Obžalujem in se opravičujem, kako sem ju mogel izpustiti. Pri tako težki temi in materiji ugotoviš kako malo veš in kako smo vsi majhni in nevredni prdd Bogom. Veliko sta nas naučila in bila sta odlična profesorja z zgledom in ogromnim znanjem. In velikim ugledom doma in v tujini. Hvala obema, naj vama v Nebesih Nebeški Oče obilnio Poplača! Pridi K nam Gospod in Ostani Vedno z Nami Vsemi!

      Odgovori