Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

12.029 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    BOGOSLUŽNA PRIPRAVA NA BOŽIČ – BOŽIČNA OSEMDNEVNICA

    SKLEPNO OBDOBJE ADVENTNEGA ČASA V KATOLIŠKI CERKVI ZAČENJAMO 17. DECEMBRA Z BOŽIČNO OSEMDNEVNICO, KI PREDSTAVLJA NEPOSREDNO BOGOSLUŽNO PRIPRAVO NA BOŽIČ.

    Bogoslužna priprava v obliki osemdnevnice vernikom želi približati hrepenenje in pričakovanje Gospodovega rojstva. Pomembno vlogo in slovesni ton v tem času pri bogoslužju dajejo posebne antifone, imenovane tudi O – odpevi, ki so odpevi pred Marijinim slavospevom Magnificat (prim. Lk 1,47–55). Antifone razlagajo prispodobe iz bogate svetopisemske simbolike, ki napoveduje Jezusovo rojstvo. Njihov namen je pospešiti in spodbuditi veselo pričakovanje. V osmih dneh se zvrstijo naslednje antifone, pri čemer se vsaka izmed njih začne z odpevom: O Modrost, O Gospod in Voditelj, O korenina Jesejeva, O ključ Davidov, O Vzhajajoči, O Kralj narodov ter O Emanuel.

    Pojma božična osemdnevnica ne smemo enačiti s pojmom božična osmina. Prva predstavlja neposredno pripravo na božič, druga pa je obdobje osmih dni, ki jih v bogoslužju obhajamo po božiču.

    Več o božični osemdnevnici na: https://katoliska-cerkev.si/bogosluzna-priprava-na-bozic-bozicna-osemdnevnica

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  2. Hvala says:

    KRST V SVETEM DUHU-NOTRANJE UMIRANJE (g. Ciril Čuš-seminar nove evangelizacije-sinodalna pot- ki je bil 20. april 2022)

    V reviji Prenova v Duhu-december 2022)

    G. Ciril čudovito opisuje o Krstu v Svetem Duhu, o življenju, ki ga človek da na razpolago BOGU itd…Res čudovito….

    G. duhovnik izkazuje veliko PONIŽNOST. Med drugim pravi takole: TUDI DUHOVNIKOM VEČKRAT MANJKA DAR , DA BI SE ZNALI VESELITI ZAKRAMENTA EVHARISTIJE IN BITI JEZUSOVA DARITEV.

    Kako lepo priznanje. Vsak človek, naj bo to duhovnik, terapevt, psihoterapevt, zdravnik itd..je najprej ČLOVEK in v kolikor se pusti VODITI SVETEMU DUHU IN DOPUSTI BOGU DA DELUJE V NJEM, DOPUSTI, DA GA BOG PREOBRAZI, TEM BOLJ IZKAZUJE PONIŽNOST. GOSPOD GA VODI, JE ORODJE V BOŽJIH ROKAH . Potrebno je res, da se človek poniža in prizna svojo nemoč in majhnost pred Bogom.

    To ni obsojanje, ampak priznanje resnice. Vsi delamo napake, gledamo skozi človeške oči, včasih se nam dozdeva da so nekateri brez napak in popolni, vendar temu ni tako.

    POGLEJMO, KAJ JE g. CIRIL ČUŠ REKEL ZDRAVNIKOM, KO JE IMEL DUHOVNE VAJE ZA NJIH: Takole pravi: Ko sem imel duhovne vaje za zdravnike, so mi povedalo , DA VELIKOKRAT PREDPIŠEJO ZDRAVILA NA OSNOVI ZNAKOV BOLEZNI, PA TA ZDRAVILA NE POMAGAJO. BOLEZEN NAMREČ VEČKRAT LAHKO NI TELESNEGA, AMPAK DUHOVNEGA IN DUŠEVNEGA IZVORA. PREDLAGAL SEM JIM, NAJ VSAKO JUTRO, PREDEN GREDO V SLUŽBO, NEKAJ MINUT MOLIJO TER IZROČIJO BOLNIKE BOGU IN MARIJI TER PROSIJO SVETEGA DUHA, DA BODO PRAVILNO PREPOZNALI NJIHOVE BOLEZNI.

    KDAJ ČLOVEK NAJLEPŠE MOLI, pravi g. Ciril. NAJLEPŠA MOLITEV JE TAKRAT, KO IMA ČISTO SRCE. ČLOVEK, KI ŽE ZJUTRAJ MOLI ZA MODROST, DOBI PRAVO ODLOČITEV.

    itd……….
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Sama se sprašujem, kako ravnajo zdravniki, terapevti, itd..ki ne verujejo v Boga? Veliko je takih, ki so iz družine, ki niso poznale Boga.

    • Hvala says:

      Nekdo je lahko pri desetih ali petnajstih letih tako moder, da prekaša po modrosti ljudi, ČE MU BOG VLJIJE MODROST, ČE DOPUSTI PREOBRAZBO IN DOPUSTI, DA GA VODI SVETI DUH. Eden takih ljudi je bil CARLO ACUTIS.

    • Hvala says:

      Res je, bolezni so duhovnega ali duševnega izvora.

      O tem tudi veliko piše PRINCE DEREK -knjiga-BLAGOSLOV ALI PREKLETSTVO SAMI LAHKO IZBERETE, IN NAŠTEVA VRSTE BOLEZNI IN ODVISNOSTI, KI IMAJO SVOJ ZAČETEK NA DUHOVNEM PODROČJU.

      Tudi Mojzes v svojih knjigah našteva bolezni, ki so posledica IZREČENEGA PREKLETSTVA NAD POSAMEZNIKOM , DRUŽINO ALI RODOM.

    • Hvala says:

      NAJHUJŠA PREIZKUŠNJA g. CIRILA ČUŠA, KO MU JE OČE REKEL, DA GA BO UBIL- KAJ JE CIRIL REKEL BOGU?

      “Takrat pa se je zgodilo najhujše trpljenje v mojem življenju. Oče je vzel nož in rekel: ‘Ubijem te kot svinjo!’ Pobegnil sem v sobo, oče pa je odšel v garažo po motorno žago, da me ubije. Prvič v življenju sem se postavil pred križ na steni in se začel zahvaljevati Gospodu: Jezus, hvala, da si mi dal takega očeta, da je alkoholik, hvala, da sem ničvreden.” Ušel je skozi okno.

      ZDRAVNIKI SO REKLI, DA IMA OČE MORDA ŠE EN MESEC ŽIVLJENJA,

      V tistem času je oče popil liter žganja na dan, včasih se sploh ni več vračal domov. Drugič je imel cirozo jeter, bljuval je kri, psihiatri so rekli, da se mora sam odločiti, zdravniki pa, da ima morda še mesec dni življenja.

      MOČ ODPUŠČANJA

      KO JE BOG ODPRL OČI CIRILOVEM OČETU, JE NEHAL PITI IN ŽIVEL ŠE 16 LET

      Prosil sem, da bi mu odpustil, preden umre. Nekega dne sem po molitvi šel očetu naproti, ko se je vračal iz gozda. Vedno me je bilo strah, takrat pa sem čutil mir. Dal sem mu roko, pogledal sem ga v oči, povedal sem mu, da mu odpuščam, da mi je žal za vse, da ga imam rad. Prijel sem ga za glavo, ga naslonil na svoje prsi. Prvič v življenju sem ga objel.”
      Od tistega trenutka je oče prenehal piti, mir se je vrnil v družino. “Odprle so se mu oči in hotel je vse popraviti. Otroci smo prvič videli, kako se oče in mama objameta – jokali smo od sreče. Tudi otrokom je povedal, da nas ima rad.” Živel je še 16 let.

      https://si.aleteia.org/2018/04/08/oce-ga-je-tepel-in-mu-14-krat-prebil-glavo-a-ciril-je-zmogel-vse-odpustiti/

  3. Miro says:

    JEZUS JE KRITIČEN DO SODOBNIKOV, KI NE PREPOZNAJO BOŽJEGA DELOVANJA PRI JANEZU IN PRI NJEM. TO STA DVA NAČINA IN DVE POTI, ENA Z ODPOVEDJO, DRUGA Z USMILJENJEM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 11,16-19)

    »S kom naj primerjam ta rod? Podoben je otrokom, ki sedijo po trgih in kličejo drugim: ›Piskali smo vam, pa niste plesali; peli smo žalostinko, pa se niste tolkli po prsih.‹ Prišel je namreč Janez, ki ni jedel in ne pil, pa pravijo: ›Demona ima.‹ Prišel je Sin človekov, ki jé in pije, pa pravijo: ›Glej, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov;‹ in modrost je bila opravičena po svojih delih.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+11%2C16-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus je kritičen do sodobnikov, ki ne prepoznajo Božjega delovanja pri Janezu in pri njem. To sta dva načina in dve poti, ena z odpovedjo, druga z usmiljenjem. Jezus me vabi, da bi premagal počasnost in neodločenost ter se z vsem srcem odprl svojemu poslanstvu. Gospod, hvala za tvojo svobodo, v kateri morem v tvojem slogu hoditi po poti resnice in ljubezni. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    • Miro says:

      PISKALI SMO VAM, PA NISTE PLESALI, PELI SMO ŽALOSTINKE, PA NISTE JOKALI …

      Pogosto smo podobni otrokom, ki jim je nekaj ponujeno, a jim ni všeč, ko pa se jim ponudi nasprotno, jim prav tako ni všeč. Te Gospodove besede iz današnjega evangeljskega odlomka govorijo o nezadovoljstvu ljudstva. Tudi danes obstajajo mnogi nezadovoljni kristjani, ki ne uspejo doumeti, kaj nas je naučil Gospod, kaj je jedro razodetja v evangeliju. In med njimi so nezadovoljni duhovniki, ki storijo veliko slabega. Živijo nezadovoljni in iščejo vedno nove načrte. Njihovo srce je daleč od Jezusove logike, zato se pritožujejo in so žalostni.

      Jezusova logika bi duhovniku namreč morala dati polno zadovoljstvo. To je logika posrednika: Jezus je posrednik med Bogom in nami. Tudi duhovnik bi moral iti po tej poti. Ne sme pa biti tisti drugi lik, ki je zelo podoben, pa vendar ni isti: ne sme biti ‘mešetar’. Mešetar namreč opravlja svoje delo in dobi plačilo, nikoli ne izgubi. S posrednikom je povsem drugače: Posrednik izgubi samega sebe, da bi združil obe strani; da svoje življenje, samega sebe; cena je lastno življenje, plača s svojim življenjem, s svojo utrujenostjo, s svojim delom, da bi – v tem primeru župnik – združil čredo, da bi združil ljudi in jih pripeljal k Jezusu. Logika Jezusa kot posrednika je logika izničenja samega sebe.

      Verodostojen duhovnik je posrednik, ki je svojemu ljudstvu zelo blizu. Mešetar pa je nekdo, ki opravi svoje delo, nato pa prevzame drugo delo – vedno samo kot funkcionar. Ne ve, kaj pomeni umazati si roke sredi resničnosti. In zato, kadar se duhovnik iz posrednika spremeni v mešetarja, ni srečen in je žalosten.

      Srečo išče v tem, da se pokaže, da da občutiti svojo avtoriteto. Jezus je mešetarjem svojega časa dejal, da se radi sprehajajo in se kažejo po trgih. Da pa postanejo pomembni, se duhovniki – mešetarji podajo na pot togosti. Ker so odmaknjeni od ljudi, pogosto ne vedo, kaj je človeška bolečina; izgubijo tisto, česar so se naučili doma, ob delu očeta, mame, starih staršev in bratov ter sester: To izgubijo. So togi in vernike obremenijo z mnogimi stvarmi, ki jih sami ne nosijo, kakor je Jezus govoril mešetarjem svojega časa. Togost. Z bičem v roki ljudstvu govorijo, česa se ne sme delati. In mnoge ljudi, ki se približajo v iskanju nekoliko tolažbe, nekoliko razumevanja, s to togostjo odženejo stran.

      Togosti pa se v celoti ne da ohranjati dolgo. V svojem temelju je shizoidna. Človek konča tako, da navzven deluje togo, sam v sebi pa je katastrofa. Togosti se pridruži še posvetnost. Duhovnik, ki je posveten in tog, je nezadovoljen, ker je izbral napačno pot. Molimo za slovenske duhovnike, da ne bi bili funkcionarji ampak posredniki. Naj bodo posredniki, ki so odprti za nasmeh, sprejemanje, razumevanje, ljubkovanje.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2022/12/09/piskali-smo-vam-pa-niste-plesali-peli-smo-zalostinke-pa-niste-jokali/

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    PAPEŽ PRED BREZMADEŽNO: DANES BI TI RAD PRINESEL ZAHVALO UKRAJINSKEGA LJUDSTVA ZA MIR …

    Papež Frančišek je na praznik Brezmadežne, 8. decembra 2022, popoldne, poromal v baziliko Svete Marije Velike v Rimu, kjer se je pred Marijino ikono Rešiteljice rimskega ljudstva zadržal v molitvi. Zatem je na Španskem trgu počastil Brezmadežno tako, da ji je izročil šopek cvetja in zmolil molitev.

    PAPEŽEVA MOLITEV K BREZMADEŽNI

    Naša Brezmadežna Mati,
    danes se rimsko ljudstvo zgrinja okoli tebe.
    Položene rože k tvojim nogam
    številnih mestnih stvarnosti
    izražajo ljubezen in čaščenje do tebe,
    ki bediš nad vsemi nami.
    Ti vidiš in sprejemaš tudi
    tiste nevidne rože številnih molitvic,
    številnih tihih prošenj, včasih celo zadušenih,
    skritih, a ne tebi, ki si Mati.

    Po dveh letih, ko sem te prišel
    sam počastiti na začetku dneva,
    se danes vračam skupaj z ljudmi
    te Cerkve in tega mesta.
    In ti prinašam zahvale in prošnje
    vseh tvojih otrok, tako tistih bližnjih kot oddaljenih.

    Ti iz neba, kamor te je Bog sprejel,
    vidiš stvari na zemlji veliko bolje kot mi,
    a kot Mati prisluhni našim molitvam,
    da jih boš predstavila svojemu Sinu,
    njegovemu Srcu, ki je polno usmiljenja.

    Predvsem ti prinašam sinovsko ljubezen
    neštetih mož in žena, ne samo kristjanov,
    ki gojijo do tebe veliko hvaležnost
    zaradi tvoje lepote, vseh milosti in ponižnosti,
    ker si med tolikimi temnimi oblaki
    znamenje upanja in tolažbe.

    Prinašam ti nasmeh otrok,
    ki se naučijo tvojega imena pred katero tvojih podob
    v naročju svojih mater ali babic.
    Tako začnejo spoznavati,
    da imajo Mamo tudi v nebesih.
    In ko se v življenju zgodi, da na mesto
    nasmeha pridejo solze,
    postane pomembno to, da te poznam,
    in da sem v dar prejel tvoje materinstvo!

    Prinašam ti hvaležnost ostarelih ter starčkov in stark.
    Hvalo, ki je povsem združena z življenjem,
    stkana s spomini, veselji in bolečinami,
    s cilji, za katere oni dobro vedo,
    da so jih dosegli s tvojo pomočjo,
    držeč se za tvojo roko.

    Prinašam ti zaskrbljenost družin,
    očetov in mater, ki pogosto s težavo
    držijo znotraj okvirjev hišni obračun,
    in se dan za dnem soočajo
    z malimi in velikimi izzivi, da bi šli naprej.
    Še zlasti ti izročam mlade pare,
    da bi s pogledom nate in na sv. Jožefa
    pogumno šli življenju naproti
    ter zaupali v Božjo previdnost.

    Prinašam ti sanje in stiske mladih,
    ki jih v odprtosti za prihodnost zavira kultura,
    bogata s stvarmi, a revna z vrednotami,
    nasičena z informacijami, a pomanjkljiva pri vzgajanju,
    prepričljiva pri zavajanju, a neusmiljena med razočaranjem.
    Še posebej ti priporočam mladostnike,
    ki so najbolj občutili težo pandemije,
    da bi počasi ponovno
    premaknili in razprli svoja krila
    ter ponovno našli voljo leteti visoko.

    Brezmadežna Devica, danes bi ti rad prinesel
    zahvalo ukrajinskega ljudstva za mir,
    ki ga že nekaj časa prosimo od Gospoda.
    A ti moram ponovno predstaviti prošnjo
    otrok, ostarelih,
    očetov in mater, mladih
    te mučene dežele.
    V resnici vsi vemo,
    da si ti z njimi in z vsemi trpečimi,
    kakor si bila zraven križa svojega Sina.

    Hvala, naša Mati!
    Ko gledamo tebe, ki si brez greha,
    lahko še naprej verujemo in upamo,
    da bo ljubezen premagala sovraštvo,
    resnica premagala laž,
    odpuščanje premagalo žalitev,
    mir premagal vojno. Tako bodi.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-12/papez-pred-brezmadezno-danes-bi-ti-rad-prinesel-zahvalo-ukrajin.html

    O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

  5. Miro says:

    KAKO ŽIVETI MILOSTNI ČAS ADVENTA? (Aleteia)

    Piše br. Štefan Kožuh

    Čas se kakor polna reka vali proti nam in v istem ritmu neizbežno odteka v zgodovino ali pa v pozabo. Lahko smo ga izpolnili s čim pomembnim, vrednim celo zgodovinskega, če ne vsaj osebnega spomina, ali pa smo ga za vedno zapravili in morda to celo obžalovali.

    V to enakomerno pretakanje časa iz prihodnosti v preteklost smo postavljeni in povabljeni, da bi ujeli in živeli milostni čas adventa. O, še mnogo več kot vnovični vstop v nov cikel cerkvenega leta je pred nami. Pred našimi vrati je On, ki je “Alfa in Omega, on, ki je, ki je bil in ki pride, Prvi in Zadnji, začetek in konec” (prim. Raz 1,8; 22,13).

    O tem poučnem razmišljanju več na:
    https://si.aleteia.org/2022/12/07/kako-ziveti-milostni-cas-adventa/

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  6. Miro says:

    IZ ZAKLADOV SVETEGA PISMA

    TEDAJ MU JE JEZUS REKEL: »SPRAVI MEČ NA NJEGOVO MESTO, KAJTI VSI, KI PRIMEJO ZA MEČ,
    BODO Z MEČEM POKONČANI.« (Mt 26,52)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=228&t=5#%8Aesta+zapoved

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: MARIJA, EDINO ČLOVEŠKO BITJE BREZ GREHA, JE Z NAMI V BOJU ZA NAŠO IZVIRNO MILOST

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN IN BLAGOSLOVLJEN PRAZNIK! EVANGELIJ DANAŠNJEGA SLOVESNEGA PRAZNIKA NAS UVEDE V MARIJINO HIŠO, DA BI NAM SPREGOVORIL O OZNANJENJU (prim. Lk 1,26-38)«.

    S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnji praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije.

    Več o nagovoru svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-12/papez-marija-edino-clovesko-bitje-brez-greha-je-z-nami-v-boju.html

    O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

  8. Miro says:

    ANGEL JE VSTOPIL K NJEJ IN REKEL: »POZDRAVLJENA, OBDARJENA Z MILOSTJO, GOSPOD JE S TEBOJ!«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,26-38)

    V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.« Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C26-38&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    KOMENTAR CERKVENIH OČETOV

    Oznanilo Jezusovega rojstva je neposredno za napovedjo Janezovega rojstva. Evangelist začne opis prizora z vstopom Gabrijela, katerega ime pomeni ‘Božja moč’. Globok vtis napravi kratkost opisa Marijine osebnosti. Edini pomemben podatek je njena deviškost, ki jo ponudi v dar Bogu. Tako sv. Beda Častitljivi opaža in razlaga začetek današnjega evangeljskega odlomka v svojih homilijah o Lukovem evangeliju.

    Sveti Hieronim o Mariji pravi, da je zaročenka in devica, ki bo takšna ostala tudi po Jezusovem rojstvu. Sv. Ambrož v Mariji vidi predpodobo Cerkve, ki bo tudi kot nevesta ostala brez madeža. Z zaroko ima tako Marija moža med nosečnostjo in porodom, nadaljuje sv. Beda z razlago. Origen pa je ugotovil, da se je pozdrav »Pozdravljena, milosti polna« uporabil samo za Marijo.

    Peter Krizolog pravi, da je angel med pozdravom oznanil tudi, »Gospod je s teboj!«, kar je Marijo vznemirilo. Sv. Ambrož dodaja, da se je to zgodilo zaradi njene sramežljivosti. Z Jezusovim spočetjem v Mariji se začenja novo obdobje zveličanja, pravi Beda ter nadaljuje, kot je Eva v svojem telesu nosila vse človeštvo obsojeno na greh, pa sedaj Marija nosi v svojem telesu novega Adama, ki bo s svojo milostjo priklical v življenje novo človeštvo. Angel se je razveselil Marije, kot sedeža Božje slave, saj se je Bog poslužil njenega telesa, da bi ljudi povedel v svojo slavo, poje Stichera (himna) vzhodne liturgije za praznik Oznanjenja.

    Prudencij pravi, da je Marija dobila pojasnila o otroku od Gabrijela, ki ji razodene božansko skrivnost Božjega delovanja v njej, saj bo ostala devica, čeprav bo postala mati. Maksim Torinski pa prepozna v Zveličarjevem rojstvu navzočnost Trojice, ki pričuje v prid deviškemu rojstvu. K temu sv. Beda dodaja, da bo v Mariji spočeti otrok, tako Božji Sin kot sin človekov.

    Efrem sirski pa razlaga, da se ime Jezus bolj nanaša na njegovo delovanje kot na njegovo naravo, ker bo ljudstvo rešil njegovih grehov, k temu pa vzhodna zaključna himna na praznik Oznanjenja dodaja, da bo vse privedel k novemu stvarjenju sveta, saj je ta, ki ga je Marija spočela v svojem telesu, nihče drug kot Stvarnik vseh stvari, dodaja Stichera.

    (povzeto po: hozana.si)

    O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

  9. Miro says:

    BISTVENO JE, KAR POVE BOG, NE MI

    BOG JE PRIJATELJ TIŠINE. BOGA MORAMO POISKATI, VENDAR GA NE MOREMO NAJTI V HRUPU, V RAZBURJENJU. POGLEJTE, KAKO NARAVA, DREVESA, CVETICE, TRAVA RASTEJO V GLOBOKI TIŠINI. GLEJTE, KAKO SE GIBLJEJO ZVEZDE, MESEC IN SONCE V TIŠINI. ČIM VEČ PREJEMAMO V NAŠI TIHI MOLITVI, TEM VEČ MOREMO DATI V NAŠEM DEJAVNEM ŽIVLJENJU. TIŠINA NAM RAZKRIVA NOV POGLED NA VSE. TO TIŠINO POTREBUJEMO, DA SE LAHKO DOTAKNEMO DUŠ. NI BISTVENO, KAR REČEMO MI, TEMVEČ TISTO, KAR BOG POVE NAM IN KAR POVE PO NAS.

    Misel sv. Matere Terezije

  10. janez says:

    Kaj je in kaj pomeni resnično življenje v Bogu za Ljudi?
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da želimo srečati in se učiti spoznavati Boga, takšnega kakršen v resnici je. To pomeni, da se mu odpremo ter gojimo poseben in zaupen odnos z njim.
    Brez te notranje zaupljivosti se mu ne moremo približati. On bo tako ostal tujec, daleč proč,
    nekje »tam visoko«. S takšne razdalje ga ne moremo resnično ljubiti. Kar Bog danes zahteva od nas, je pogovor z njim, preprost pogovor od srca do srca. Želi, da ga vključujemo v svoje vsakdanje življenje, se vedemo do njega kot do najboljšega prijatelja, a kljub temu pa nikoli ne pozabimo, da je On Sveti.
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da se naučimo tekom dneva ob premorih iskreno moliti. Moliti tekom dneva pomeni, da smo v popolni edinosti z Bogom in v Bogu, da torej dnevno živimo, kakor nas je naučil Jezus. Tako in da zvečer spokojno zaspimo ter da se naučimo, da govorimo z Bogom od srca do srca. Zato je zelo pomembno, da dnevno molimo, zakaj to je sad naše ljubezni do Boga, da hrepenimo, da bi bili stalno z njim. Ta ljubezen se bo iz naših src prelivala v srca naših bližnjih in jih milostno božala in blagoslavljala. S tem ljudem tiho in nevsiljivo pokažemo svojo ljubezen in tako spolnjujemo Božjo zapoved, ljubezen do bližnjega. Zato moramo biti pripravljeni, da vsak dan izročamo Bogu svojo voljo in se mu popolnoma predamo. Tako se bo zgodilo, da bomo sicer s svojimi nogami stali na zemlji, toda s srcem in dušo bomo mogli živeti že v nebesih. Jezus odklanja mlačnost, On si želi naše iskreno srce.
    Če se Bogu ne predamo popolnoma, pomeni, da smo zvezali njegove roke. Njegova volja se tako ne more izvrševati nad nami. Biti moramo povsem zakoreninjeni vanj. To pomeni, da mu postanemo podobni, da ga posnemamo, torej ljubimo Boga in svojega bližnjega. Ne moremo govoriti o miru in edinosti, če nismo ukoreninjeni v Bogu.
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da razširjamo Božje kraljestvo in pospešujemo spoznavanje Troedinega Boga. Pomeni, da prava podoba Boga, našega Očeta, postaja vedno bolj vidna, tako da ga bo lahko naš duh klical:
    »Abba! Oče!«
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da bomo v dejanju uresničevali ljubezen do njega in do bližnjega, kar je Bogu všeč. Jezus pravi: »Na dan sodbe boste sojeni po meri svoje ljubezni.«
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da postanemo priče Najvišjega, priče Božje ljubezni, da povemo svetu, da ga On v svoji zvesti ljubezni in usmiljenju nikoli ne pozabi,
    čeprav ljudje pozabljajo njega, in bi brez milosti Boga lahko postali manj dobri ljudje
    na svetu. Njegova ljubezen do nas nima konca.
    »Pridite! Pridite in sklenite mir z menoj, svojim Bogom, in imeli boste moj blagoslov. Vrnite se k meni in živeli boste večno.« Vse sem vam daroval, kar potrebujete Otroci moji.

    Resnično življenje v Bogu medmrežje za navdih in duhovno življenje

    P.s.: Bratje in sestre v Kristusu, bodimo pogumni in verujmo v Boga; vse imamo od Njega, kot dar, da smo lahko dobri in ljubeči otroci Očeta v Nebesih. Bodimo hvaležni, delovni, pošteni in skromni kot apostoli in ali misionarji ljubezni do drugih. Dajmo drugim tihi zgled. In nikoli ne obupajmo, saj imamo Očeta, ki skrbi za nas. Brez Njega nam ne zraste noben nov las na glavi in nič novega se ne zgodi brez Njega na Zemlji. So stvari pa, katere lahko spreminjam in popravim in so stvari, na katere nimam vpliva, za kar prosim Boga, da me poduči in razsvetli. In mi pomaga. Bog pridi in bodi ter ostani pri nas in v nas na Veke Vekov. Amen. Janez

  11. Miro says:

    MISEL O SVETI EVHARISTIJI

    NARAVNA LJUBEZEN HOČE TRI STVARI: PRISOTNOST LJUBLJENE OSEBE, NJENO
    POPOLNO POSEST IN POPOLNO ZEDINJENJE Z NJO. JEZUS JE V NADNARAVNEM
    REDU TEMU ZAKONU LJUBEZNI V POLNOSTI ZADOSTIL Z EVHARISTIJO.

    (sv. Peter Juiljan Eymard)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  12. Miro says:

    SVETI OČE PRI KATEHEZI: DOBRE ODLOČITVE PRINAŠAJO NOTRANJI MIR, KI TRAJA

    Sveti oče je med katehezo (sreda, 7. december 2022) govoril o znamenjih, ki potrjujejo ali zavračajo, da je neka sprejeta odločitev dobra. Tako je nadaljeval razmišljanja o razločevanju, čemur so namenjene splošne avdience v zadnjih mesecih. Med znamenji dobre odločitve je izpostavil trajanje skozi čas, hvaležnost, svobodo in občutek, da smo v življenju na pravem mestu.

    Več o katehezi svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-12/sveti-oce-pri-katehezi-dobre-odlocitve-prinasajo-notranji-mir.html

  13. janez says:

    Pesem veselega pričakovanja in zaupanja v Adventnem času (Zdenka Serajnik)

    Gospod je obljubil, da bo prišel, in ne bo pozabil svoje obljube. Prišel je v času pred skoraj dva tisoč leti. Prihaja skrivnostno v Božji besedi, v navdihih milosti, v evharistični daritvi. Prišel bo ob koncu časov: Sodnik, Plačnik, Zveličar in Odrešenik. Bog Oče se je sam zavezal z obljubo že v raju ko je v greh padlemu človeku naznanil Sina, ki bo odvzel grehe sveta. Preroki so vsa tisočletja pred Kristusom glasno in jasno napovedovali Njega, ki ga bo Devica spočela in ki bo za vse čase ostal z nami: Emanuel ali Bog je z nami. Tik pred nami je neizpodbitna zgodovinska obletnica, ko je Sin človekov v betlehemski noči stopil v revno pastirsko votlino. Revščino in preprostost je izvolil, da je osramotil vse grabeže po bogastvu in prevzetne samovšečneže.

    Bogoslužje štirih adventnih nedelj nas pripravlja na praznovanje v duhu in resnici. Prva od njih živo zajame stisko in grozo ob koncu sveta. Narod vstaja zoper narod; znamenja so na nebu in zemlji; vse drhti od strahu. Evangelist pa nam glasno zakliče, naj dvignemo svoje glave, kajti približuje se naše odrešenje. Na moč neumesten je izgovor, češ da zdaj še ni konec sveta. Večnost je pred Bogom trenutek in trenutek kot tisoč let. Prvi prihod Kristusa pomeni za nas vsak hip življenja. Kdor ga zamudi in ne izkoristi, mu bo tudi poslednji Gospodov prihod samo – v obsodbo. S tem pa se ni šaliti. Druga adventna nedelja tudi zunanje slike zajema iz naših časov. Pripravljamo ceste za imenitne goste; z zelenjem, ki grozljivo pustoši naše gozdove, ovešamo pročelja in podboje pri hišah, zlasti pri lokalih, ki jim božič in njegovo praznovanje pomenita samo trgovski dobiček. Navešamo kič pisanih žarnic, da nas bolijo oči. Čemu?! Je to izravnavanje poti za Gospoda? Niti malo. Resni Janez Krstnik kliče, naj izravnamo vzbokline našega napuha in napolnimo doline, ki so globoko pogreznjene, ker manjka naših dobrih del. Pošteno negativna je naša moralna bilanca: kdaj se bomo dvignili iz nje z molitvijo in dobrimi deli? Če druga adventna nedelja daje samo splošne smernice duhovne priprave na božič, pa nam v tretji Janez Krstnik daje tako neposredne in stvarne napotke, kako naj ravnamo, da se mu ne moremo načuditi. Prisluhnimo.

    »Kdor ima dve suknji, naj da eno tistemu, ki je – nima; jedi – prav tako! »Izterjevalci davkov naj ne zahtevajo več, kot je dovoljeno!« Vojaki naj nikomur ne delajo sile. Kdo daje Krstniku polnomočje za tako trde besede? Tisti, ki ga Krstnik naznanja. Tisti, ki je močnejši od svojega Glasnika in ki nas krščuje z ognjem Svetega Duha in milostjo božje ljubezni. Če ga poslušamo in sprejmemo, smo dragocena pšenica za božje žitnice nebes. V nasprotju z resnobo in zahtevnostjo prvih treh adventnih nedelj je četrta vsa svetla in ljubezniva. Zakaj? Zato, ker deviška božja Mati sama prihaja k nam na obisk, kakor je prišla na pomoč postarni in nebogljeni teti Elizabeti. S solzami veselja v očeh jo pozdravljamo tudi mi: »Blagoslovljena med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa!« Ko srečamo Marijo, srečamo tudi – Kristusa. Zato je tako grda in človeka nevredna vsaka kletev. Pa tudi malomarno brbljanje molitve, v kateri ponavljamo navedene besede, ne more biti po volji in tudi ne v čast: ne Bogu, ne Mariji. Je naše srce tako potopljeno v Boga, kot je bilo Marijino? Smo tako pripravljeni, priskočiti potrebnemu na pomoč, kot je bila Devica? Gospod prihaja. Trka na vrata našega srca. Govori nam z besedami evangelista Luke, ki ga poslušamo vse bogoslužno leto. Smo pripravljeni, da – odpremo Prihajajočemu vso našo ljubezen? Gre za nas – same.

    K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo, ne bom osramočen vekomaj! (psalm 24).

    Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.

    Prinesimo LUČ Veselja in Upanja med vse ljudi dobre volje, predvsem tiste, ki so žalostni, bolni, potrti in nimajo tolažbe. Veselimo in radujmo se, zakaj Božji Sin se nam bo Rodil in nam Prinesel Radost Veselega Oznanila. Slavimo Boga in se Veselimo.

  14. janez says:

    Papež Frančišek: Ljudje naj molijo za politike in politiki naj molijo za ljudi
    Moliti za vse
    »V berilu iz Prvega pisma Timoteju (glej 1 Tim 2,1-8) apostol Pavel poziva k molitvi za vse ljudi, tudi za tiste, ki so na oblasti. Poziv je namenjen vsemu Božjemu ljudstvu in gre torej za univerzalno prošnjo. Moli se naj ‘brez jeze in brez prepirljivosti’. Opravljajo se naj ‘prošnje, molitve, priprošnje, zahvale za vse ljudi’, istočasno pa tudi ‘za kralje in vse oblastnike’, da bodo ‘živeli tiho in mirno življenje v dostojanstvu in posvečeno Bogu’.

    Pavel nekoliko izpostavlja okolje verne osebe: to je molitev. Tukaj gre za molitev priprošnje: ‘Naj vsi molijo za vse, da bi lahko živeli tiho in mirno življenje v dostojanstvu in posvečeno Bogu.’ Moliti, da bi to bilo mogoče. A imamo en namig, ob katerem bi se želel ustaviti: ‘Za vse ljudi.’ In potem doda: ‘Za kralje in vse, ki so na oblasti.’ Gre torej za molitev za vladarje, za politike, za osebe, ki so na odgovornih položajih, da bi lahko vodili politično institucijo, državo, provinco.

    Kdo med nami moli za politike?
    Politiki so pogosto deležni laskanja s strani svojih pristašev, a prav tako so deležni žalitev. Tudi duhovnike in škofe se žali. Nekateri si to tudi zaslužijo, To je žal postala že navada – ‘rožni venec žaljivk in kletvic, diskvalifikacij’. Pa vendar, kdor je na oblasti je odgovoren voditi državo. In mi, ali ga puščamo samega, ne da bi Boga prosili, naj ga blagoslovi? Za oblastnike se ne moli. Lahko bi se celo zdelo, da jih molitev žali. Takšen je naš odnos do oseb, ki so na oblasti. A sv. Pavel pojasni, zakaj moliti: Moliti za vsakega med njimi, da bodo ljudje lahko naprej živeli tiho, mirno in dostojanstveno. Spomnimo se, kako so Italijani pred kratim živeli ‘krizo vlade’. Kdo med nami je molil za oblastnike? Kdo med nami je molil za parlamentarce? Da bi se lahko dogovorili in naprej vodili domovino? Zdi se, da duh patriotizma ne pride do molitve. Pride do diskvalifikacij, sovraštva, prepirov. ‘Hočem torej – piše Pavel – da moški molijo na vsakem kraju in povzdignejo svete roke brez jeze in prepirljivosti.’ Treba je razpravljati in to je naloga parlamenta. Treba je razpravljati, a ne s poniževanjem drugega. Moramo moliti za drugega, za tistega, ki ima drugačno mnenje od našega.

    Tudi politiki morajo moliti za ljudstvo
    Oprl bi se še na današnji evangeljski odlomek iz Lukovega evangelija (glej Lk 7,1-10), s katerim je tudi odgovoril tistim, ki mislijo, da je nek politik preveč komunist ali pa je pokvarjen. O politiki ni treba razpravljati, treba je moliti. So tudi takšni, ki pravijo, da je politika umazana. A Pavel VI. je trdil, da je politika najvišja oblika dejavne ljubezni. Lahko je umazana, kakor je lahko umazan vsak poklic, vsak. Mi smo tisti, ki nekaj umažemo, stvar sama po sebi pa ni umazana. Mislim, da se mi moramo spreobrniti in moliti za politike vseh barv, vseh! Moliti za voditelje. To nas prosi Pavel. Ko sem poslušal Božjo besedo mi je prišlo na misel to zelo lepo dejstvo v evangeliju: oblastnik, ki moli za enega od svojih; ta stotnik, ki moli za enega od svojih. Tudi oblastniki morajo moliti za svoje ljudstvo, kakor je ta molil za svojega služabnika: ‘Moj služabnik je, jaz sem zanj odgovoren.’ Oblastniki so odgovorni za življenje države. Lepo je pomisliti, da če bo ljudstvo molilo za svoje vladarje, bodo vladarji prav tako zmožni moliti za ljudstvo, kakor je ta stotnik molil za svojega služabnika.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 16.9.2019)

  15. janez says:

    KAM GREŠ ČLOVEK? BREZ BOGA SI NIČ! Quod homo quo vadis? TE ET QUOD NIHIL SINE DEO?

    Acta Non Verba ali od poplave besed k dejanjem Usmiljenja in Ljubezni, da ne bomo brneč bron in zveneče cimbale, ki le proizvajajo in poustvarjajo lep zvok, od tega pa ni nobenega dejanja Dobrote in Sočutja ter Pomoči bolnim in ubogim. Zakaj vprašani bomo ob koncu časov ali smo prejete talente in Božje darove pomnožili, kot Kristus kruh množicam po Govoru na Gori ali pa smo vse darove zakopali in jih nismo darovali drugim naprej. Bog bo zahteval odgovore, koliko smo pomnožili vse darove tako, da smo jih darovali drugim vse v Večjo Božjo Čast in Slavo. Niso dovolj le naše molitve in obiskovanje bogoslužja, Boga moramo Slaviti tudi z dobrimi deli in dobroto ter Samaritansko Pomočjo Ubogim in Bolnim. Človeške misli niso naše misli in kar je prav v Božjih Očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh! Ljubimo Boga in Ljudi in se mu nenehno zahvaljujmo! Delajmo dobro, služimo drug drugemu, odpuščajmo in pomagajmo drugim, molimo in prosimo Boga Milosti in Usmiljenja, da bo vse kar delamo po Božji Volji in da bo vse prav! Amen.

    Acta Non Verba, vel a diluvio verborum ad actiones Misericordiae et Amoris, ita ut non aes quodara et cymbala sonantia quae pulchram sonum gignunt et effingere solum, sed ex hac nulla est Commissio et Compassio et Auxiliatio. aeger et pauper. Cur in fine saeculi quaeratur, an talenta accepta et dona Dei multiplicaverimus, sicut Christus panem turbis secundum sermonem montanum, an omnia dona sepelivimus et aliis non offerebamus. Deus respondebit, quantum omnia dona multiplicaverimus, ea aliis dando, omnia ad maiorem Dei honorem et gloriam. Non satis iusta est orare et ministrare ecclesiastica officia, debemus Deum glorificare bonis operibus et benignitate ac Samaritanis Auxilia pro pauperibus et infirmis. Cogitationes humanae non sunt cogitationes nostrae et quod rectum est in oculis Dei, non est necessario rectum in oculis Dei! Deum et populum amemus et ei gratias semper agamus! Faciamus bonum, servientes invicem, dimittimus et adiuvamus alios, oramus et rogamus Deum Gratiae et Misericordiae ut omnia quae facimus, secundum voluntatem Dei erunt et omnia recta sint! Amen.

    Psalm 61, Zaupanje v Boga – mir v Bogu
    Le v Bogu se spočije moja duša,
    samo on je moja uteha.
    On je moja obramba, moja rešitev in zavetje,
    zato nikoli ne omahnem.
    Doklej se bodo vsi zaganjali vame, ubogega človeka,
    da bi me podrli kot razpadajoče zidovje?
    Radi bi me strmoglavili, laž jim je v veselje,
    v obraz se mi dobrikajo, a za hrbtom me preklinjajo.
    Samo v Bogu se spočije moja duša,
    dal mi bo, kar pričakujem.
    On je moj Bog, rešitev in zavetje,
    zato ne omahnem.
    Bog je moja rešitev in moja slava,
    moja moč in moje pribežališče.
    Vsak čas zaupaj vanj, o Božje ljudstvo,
    vsi mu odprite svoja srca.
    Na Božji tehtnici so vsi enaki, nizki in visoki,
    lažji kot dih so vsi skupaj.
    Ne zaupajte v nasilje,
    na svojo moč se ne zanašajte.
    Če se množi vaše bogastvo,
    nanj srca ne navezujte.
    Sam Bog je rekel, ponovno sem slišal:
    »Bog je močan in usmiljen.
    Gospod je pravičen,
    vsakemu povrne po njegovih delih.«

  16. Miro says:

    SLOVESNI PRAZNIK BREZMADEŽNEGA SPOČETJA DEVICE MARIJE

    KATOLIŠKA CERKEV 8. DECEMBRA PRAZNUJE SLOVESNI PRAZNIK BREZMADEŽNEGA SPOČETJA DEVICE MARIJE.

    Marija je bila spočeta po naravni poti, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja, saj je bila izbrana, da postane Božja Mati, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje.

    POMEN PRAZNIKA

    Nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju namreč pravi, da je bila Marija, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža. Vse to se je zgodilo že takrat, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Zato pravimo, da je bila Marija brez madeža spočeta, oziroma da je Brezmadežno Spočetje (Lurd). Marija je bila torej obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu.

    Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je za človeštvo ideal in vzor, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta, ki mu izbriše izvirni greh, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Posvečujoča milost pa se mu obnovi pri vsaki iskreni spovedi, ko mu Bog izbriše grehe, tako da lahko na novo zaživi odrešeno življenje.

    ZGODOVINA PRAZNIKA

    V desetem stoletju so ga obhajali v zahodnih deželah, v slovanskih krajih se prvič omenja v 14. stoletju, v vzhodnih deželah pa so ga obhajali že od petega stoletja. Od leta 1708 je god Brezmadežne, 8. decembra, določen za vso Cerkev. Papež Pij IX. je to versko resnico 8. decembra 1854 razglasil za od Boga razodeto v veliko veselje vsega katoliškega sveta. To veselo sporočilo je naznanil z besedami: »Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.«

    Na poseben način je to versko resnico potrdila Marija sama, ko se je v Lurdu prikazala mladi Bernardki Soubirous in se predstavila z besedami: “Jaz sem Brezmadežno Spočetje.”

    UPODOBITVE

    Brezmadežno Devico Marijo upodabljamo po prizoru iz Knjige razodetja kot “ženo, ogrnjeno s soncem, in luno pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd” (prim. Raz 12,1). Z eno nogo stoji na glavi kače, kar spominja na besede iz prvih poglavij Svetega pisma: Njen zarod ti bo glavo strl, ti ga boš pa ranila na peti. (prim. 1 Mz 3,15).

    MARIJA, MATI DUHOVNIKOV IN BOGOSLOVCEV

    8. december je poseben praznik za slovenske duhovnike in bogoslovce, ki so se na ta dan v prvem letniku bogoslovja slovesno posvetili Mariji. To posvetitev vsako leto obnavljajo.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/slovesni-praznik-brezmadeznega-spocetja-device-marije

    O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

  17. Miro says:

    IZ ZAKLADOV SVETEGA PISMA

    POSLUŠAJ, SIN MOJ, VZGOJO SVOJEGA OČETA, NE ZAMETUJ NAUKA SVOJE MATERE.
    KAJTI LJUBEK VENEC BOSTA TVOJI GLAVI, OGRLICI TVOJEMU VRATU. (Prg 1,8-9)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=223&t=5#Peta+zapoved

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  18. Hvala says:

    JEZUSOVO SOČUTJE

    KAJ JEZUS PRINAŠA? JEZUS PRINAŠA BOŽJE SOČUTJE

    ZELO JASNO VIDI GREH IN RANJENOST ČLOVEKA, NJEGOVO UJETOST IN NEMOČ

    http://arhiv.mirenski-grad.si/n11-jezusovo-socutje

    • Hvala says:

      V vseh pogledih na naše odnose Jezus postavlja za zgled Nebeškega Očeta. On je merilo. Kakor nas ljubi on, tako smo mi dolžni ljubiti druge. Ker nam daje življenje, ne da bi nas v naprej vprašal ali ga bomo ljubili ali ne, smo tudi mi dolžni podarjati ljubezen, ne glede na odziv bližnjega. To pomeni v bližnjem videti božjega otroka in brata oz. sestro. Gradnja odnosa je vedno vzajemno dejanje, naša drža do bližnjega pa mora biti vedno ljubeča.

      http://arhiv.mirenski-grad.si/ljubiti-bliznjega

      • Miro says:

        PROSIMO NEBEŠKEGA OČETA V JEZUSOVEM IMENU
        ZA POTREBNE MILOSTI, DA BOMO DEJANSKO ŽIVELI
        TAKO, KOT PROSIMO V MOLITVI:

        OČE NAŠ

        Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime,
        pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja
        kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš
        vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor
        tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji
        nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega.
        Amen.

        PRIPOROČIMO SE TUDI PREBLAŽENI DEVICI MARIJI:

        ZDRAVA MARIJA

        Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj,
        blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je
        sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja,
        prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.
        Amen.

        Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
        Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
        Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  19. Miro says:

    JEZUS SE NAJPREJ ZAHVALI OČETU, POTEM SE OBRNE K LJUDEM, KI SO OBREMENJENI. POVE JIM, DA NJEGOVE ZAHTEVE NISO TEŽKE, KER SO PODPRTE Z LJUBEZNIJO IN RESNICO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 11,28-30)

    »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+11%2C28-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus se najprej zahvali Očetu, potem se obrne k ljudem, ki so obremenjeni. Pove jim, da njegove zahteve niso težke, ker so podprte z ljubeznijo in resnico. Zaupal bom Jezusu, tudi če bo zahteven, in se trudil izpolniti njegovo voljo. Gospod, hvala, ker me učiš, da je najlažje in najlepše izpolniti tvojo voljo, odstopi od nje prinašajo žalost in rane. Naj tega ne pozabim. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    • Miro says:

      BREME

      »Pridite k meni«: Jezus nas vabi, da se mu približamo in živimo v njegovi navzočnosti. Odpre nam vrata, da bi lahko z njim vzpostavili tesnejši odnos. Veseli smo, da smo z njim in da ostajamo z njim. Vabi nas, da z njim gojimo več pristne bližine in ga globlje spoznamo, vzpostavimo intimen, zaupen odnos. Tako mu lahko lažje zaupamo, saj se po pomoč zatekamo k njemu kot prijatelju.

      »Vzemite moj jarem nase,« pravi Jezus. Zavedajmo se, da Jezus ne govori samo o svojem »jarmu«, ampak izjavlja, da je njegov jarem, kakor bi bil »njegovo breme«. Jarem nas povezuje z njim in vključuje nov, tesen odnos. Ta odnos je del tega, da lahko hodimo v občestvu z njim. Jezus nas ni poklical k temu, da smo le anonimni del velike skupine njegovih učencev. Želi živeti v osebnem dvosmernem odnosu z nami. V tem odnosu rastemo s tistim, s katerim smo povezani v jarem. Ko vzamemo svoj jarem, tudi ne poskušamo zaslužiti njegovega usmiljenja, ampak duhovno rastemo, da lahko ta jarem od njega sprejmemo.

      »Učite se od mene«: Gre za podobo učenca, ki je povezan z Jezusom, katerega pogled se v celoti osredotoči na njega. Morali bi hoditi z Jezusom in od njega vedno sprejemati njegov zorni kot gledanja na stvari in mu prisluhniti ter sprejeti njegove nasvete. Poudarek ni toliko na obremenitvi z jarmom, ampak na tistem, s katerim smo povezani. Življenje z njim pomeni, da se o njem vedno več učimo in ga resnično prepoznavamo takšnega, kot v resnici je.

      Nežen in lahek je jarem, pravi Jezus. Jarem, ki nam ga Jezus ponuja, je nežen in prijeten. Njegovo breme ni enostavno, nežno in lahkotno, ker je manj obremenjujoče od našega, ampak zato, ker je njegovo breme njegova skrb za nas in je izraz njegovega ljubečega odnosa do nas, ki je hkrati odsev njegove tesne povezanosti s svojim Očetom.

      Kristus nas ljubi z intenzivnostjo Očetove ljubezni, ki je je sam deležen. Ko delimo njegov jarem in se učimo od njega, nam to v življenje prinaša mir in počitek. Jezus poudari in dvakrat ponovi to misel, ko drugič reče, da najdemo počitek »za naše duše«.

      Lahko sklenemo, da nas druge obremenitve, ki jih nosimo s seboj, ko ne pridemo k Jezusu, naredijo resnično utrujene in ne dopustijo, da bi prišli v stanje resničnega miru, ki ga daje Kristus. Biti z njim in se učiti od njega je naš počitek, ki sega v našo najglobljo identiteto, kdo zares smo.

      Sedaj je mogoče že bolj jasno, k čemu nas Jezus vabi. Vabi nas, naj ne sanjamo o življenju brez napora. Tega tu ni. Vzemimo nase jarem! Ustvarjeni smo, da živimo polno, in to vedno stane. Poštenost in odgovornost, ljubezen in zvestoba Bogu je naš neprestani jarem. Breme ostaja: čaka nas bolezen, trpljenje, smrt … Nekaj tega bo vedno. Sprejeti jarem nase pomeni sprejeti realnost življenja in vzljubiti drugega, ki je ob nas. Pomeni vzljubiti krotkost. Vzeti nase dejstvo bremena pa pomeni sprejeti življenje tako, kot je. Iskati, kaj Bog hoče, ne pa ves čas protestirati. Biti ponižen pomeni sprejeti Gospoda za vodnika in gospodarja. Sprejmimo jarem ponižnosti, da bomo pametno vozili skozi življenje, da naše življenje ne bo prazno.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  20. Miro says:

    GOD SV. AMBROŽA, ŠKOFA IN CERKVENEGA UČITELJA

    MILANSKEGA ŠKOFA IN ODLIČNEGA CERKVENEGA UČITELJA SV. AMBROŽA SE SPOMINJAMO NA DAN NJEGOVEGA ŠKOFOVSKEGA POSVEČENJA, 7. DECEMBRA, KI JE SLEDILO NJEGOVI NEOBIČAJNI IZVOLITVI ZA TO ODGOVORNO SLUŽBO.

    Ambrož je bil državni namestnik severnoitalijanskih pokrajin Ligurije in Emilije s sedežem v Milanu. Zaradi njegove pravičnosti so ga vsi spoštovali. Ko je proti koncu leta 374 umrl milanski škof Avksencij, so se duhovniki in verniki zbrali v cerkvi, da bi izvolili njegovega naslednika. Med množico so bili krivoverski arijanci in pravoverni kristjani skoraj izenačeni. Med seboj so se prepirali, tedaj pa je v škofijsko cerkev prišel namestnik Ambrož z oddelkom vojakov in zaukazal tišino. To tišino je nenadoma pretrgal otroški glas, ki je zaklical: »Ambrož naj bo škof!« Množica je to sprejela kot božji glas in Ambrož je bil res izvoljen za milanskega škofa, čeprav je bil tedaj šele katehumen-pripravnik na sveti krst. Po kratkih pripravah je bil krščen, 7. decembra 374 pa je bil posvečen v škofa. »Prejel si duhovniško poslanstvo in na krnu Cerkve sedeč krmariš ladjo proti valovom. Drži krmilo vere, de te ne bodo mogli zmesti viharji tega sveta!« Tako je v enem svojih številnih pisem zapisal milanski škof sveti Ambrož, ena najpomembnejših škofovskih osebnosti v Cerkvi.

    Rodil se je leta 339 v Trieru (v današnji Nemčiji), kjer je bil njegov oče vodja pretorijanske prefekture za rimsko provinco Galijo. Mati je bila zgledna krščanska žena, ki se je po moževi zgodnji smrti s tremi otroki vrnila v Rim. Tam je Ambrož uspešno končal retorske in pravne nauke, nato pa se je posvetil državniški službi v Milanu, kjer ga je kot pripravnika na prejem svetega krsta doletelo ‘plebiscitno’ imenovanje za škofa. Ko je postal škof, je bilo njegovo prvo dejanje, da je svoje veliko premoženje razdelil ubogim, ki jim je ostal skrben oče do smrti. Njegova druga skrb je bila, da se je temeljito izobrazil v bogoslovnih naukih, predvsem po študiju Svetega pisma in cerkvenih očetov. Bil je zelo učljiv in ponižnega srca, zato je naglo napredoval. Svoja spoznanja je posredoval vernikom v odličnih pridigah, ki so pritegnile tudi takega genija kot je bil sveti Avguštin. Ta pričuje, da je škof Ambrož “krščanski nauk najraje razlagal ob svetopisemskih zgledih in osebah. O zakramentih in bogoslužju je govoril tako jasno in nazorno, da so ljudje ob njih spoznavali moralni in praktični vidik verskih resnic.«

    Škof Ambrož si je vedno prizadeval za neodvisnost Cerkve od svetne oblasti. Pri tem se je skliceval na Jezusove besede: “Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.” Cesarja Teodozija, ki je v navalu jeze dal pomoriti v Solunu veliko število upornikov, je kaznoval z javno pokoro, ki jo je ta ponižno izvršil.

    Pomembno vlogo je škof Ambrož odigral kot bogoslovni pisatelj in oblikovalec zahodne pobožnosti. V bogoslužje je vpeljal ljudsko petje in sam je napisal več himen in pesmi, preprostih po jeziku in obliki, in jih sam tudi uglasbil. Zapustil je bogato zbirko bogoslovnih spisov, pridig in pisem. Bil je goreč apostol socialne pravičnosti. Vse življenje je bil na strani ubogih, katerim je razdajal svoje imetje, bogate je svaril pred sebičnostjo in pohlepnostjo.

    Umrl je leta 397. Ohranila se nam je njegova podoba v mozaiku, ki je nastala kmalu po njegovi smrti in je danes ohranjena v milanski baziliki, posvečeni sv. Ambrožu, kjer je pokopan pod glavnim oltarjem Od 11. stoletja se njegov god praznuje 7. decembra. Za svojega zavetnika so si ga izbrali voskarji in čebelarji in v pratiki je ob njegovi podobi naslikan čebelji panj.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/god-sv-ambroza-skofa-in-cerkvenega-ucitelja

    Sv. Ambrož, prosi za nas!

  21. Miro says:

    Poglobimo se v molitev, ki jo je napisal Paul Roth:

    SVETI DUH, POKAŽI NAM PRAVO POT

    Pridi, Sveti Duh, razsvetli nas:
    vse verujoče in tiste, ki se imajo za neverne,
    črne in rdeče, revne in bogate,
    nepismene in učene profesorje.
    Da se bomo znova naučili
    razlikovati dobro od slabega,
    da bomo znali ločiti resnico od laži,
    da bomo dojeli, kaj je pomembno in kaj postransko.

    Naše ozke duše so namreč natlačene z malenkostmi,
    velike reči pa prekriva prah pozabe.
    Zmešnjava je res zelo velika:
    vrednote je povozilo kolesje časa,
    pojmi so postavljeni na glavo,
    merila so vsa skrivenčena …
    Sveti Duh, pokaži nam, kaj hoče od nas Bog,
    pridi, razsvetli nam pot!

    Pridi, Sveti Duh, okrepi nas,
    da bomo po tej poti potem tudi hodili:
    pogumno, potrpežljivo in požrtvovalno.
    Pot je namreč dolga in pogosto padamo.
    Vržemo se na tla in iščemo kritja,
    če nas kdo zgrabi in če se utrudimo.
    Na vsak način hočemo rešiti svoje življenje,
    svoje premoženje in svojo lastnino,
    svoj ugled in svoje zdravje.
    Daj, da v odločilnem trenutku ne bomo sami.
    Daj, da bomo mogli hoditi po poti skupaj
    s prijatelji in tovariši, z ženo in otroki.
    Da se bomo držali za roke,
    da bomo mogli priti pred tebe skupaj,
    da nas bodo usmerjale molitve vseh tistih,
    ki so to pot že prehodili.
    Saj si vendar Duh občestva.
    In ko se bo zdelo, da res ni
    prav nikjer nobene tolažbe več,
    ko bomo zablodili s poti, tedaj nam bodi blizu.

    Pridi, posveti nas!
    Naša srca napolni ne samo z gorečo željo
    po resnici, po pravi poti in polnem življenju.
    Vžgi v nas tudi svoj ogenj,
    ki bo storil, da bomo tudi mi postali
    luči, ki svetijo, grejejo, vlivajo upanje.
    Daj, da bodo naši okorni jeziki našli besede,
    ki pričujejo o tvoji ljubezni in o tvoji lepoti.
    Preustvari nas, da postanemo ljudje ljubezni,
    tvoji svetniki, uresničenje božje besede.
    Potem bomo spreminjali tudi obličje zemlje
    in vse bo na novo ustvarjeno.

    Pridi, Sveti Duh, kajti duhovi teme nas ogrožajo!

  22. Miro says:

    IZ ZAKLADOV SVETEGA PISMA

    ČE ZADRŽIŠ SVOJO NOGO NA SOBOTO, DA NE DELAŠ PO SVOJI VOLJI NA MOJ SVETI DAN …

    Če zadržiš svojo nogo na soboto, da ne delaš po svoji volji na moj sveti dan, če imenuješ soboto užitek in Gospodov sveti dan častitljiv, če ga častiš, namesto da bi šel po svojih poteh, namesto da bi iskal svojo voljo in govoril prazne besede, tedaj se boš veselil pred Gospodom, dal ti bom, da boš jezdil čez višine dežele, dal ti bom, da boš užival dediščino svojega očeta Jakoba, kajti Gospodova usta so govorila. (Iz 58,13-14)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na: https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=218&t=5#%C8etrta+zapoved

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  23. Miro says:

    SPRETEN GOVOREC, ZA KATEREGA SO TRDILI, DA IMA “MEDEN JEZIK” (Aleteia)

    7. DECEMBRA GODUJE SVETNIK, ZA KATEREGA SO GOVORILI, DA IMA MEDEN JEZIK, KER JE BIL TAKO SPRETEN GOVOREC IN PRIDIGAR. VESTE, KDO JE TO?

    Sveti Ambrož je živel v 4. stoletju in je eden izmed najpomembnejših italijanskih svetnikov, saj je zavetnik Milana. Je tudi eden izmed prvih štirih cerkvenih učiteljev in ena najvplivnejših zahodnocerkvenih osebnosti prvih stoletij.

    Več o življenju sv. Ambroža na: https://si.aleteia.org/2019/12/07/spreten-govorec-za-katerega-so-trdili-da-ima-meden-jezik/

  24. Miro says:

    SVETI DUH NAM POVE, KJE ZAČETI, PO KATERI POTI HODITI IN KAKO HODITI

    »BRATJE IN SESTRE, STOPIMO V ŠOLO SVETEGA DUHA, DA NAS BO NAUČIL VSEGA. KLIČIMO GA VSAK DAN, DA NAS BO SPOMNIL, NAJ VEDNO IZHAJAMO IZ BOŽJEGA POGLEDA NA NAS, NAJ SE ODLOČAMO OB POSLUŠANJU NJEGOVEGA GLASU, NAJ HODIMO SKUPAJ KOT CERKEV, POSLUŠNI NJEMU IN ODPRTI SVETU. TAKO NAJ BO.«

    Te besede je papež Frančišek poudaril v sklepnem delu nagovora med mašo v nedeljo, 5. junija 2022. Več o njegovem razmišljanju na:

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-06/papez-med-sveto-maso-sveti-duh-nam-pove-kje-zaceti-po-kateri.html

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  25. Miro says:

    ZA PRAVO SPOZNANJE, SPREJEMANJE PRAVIH ŽIVLJENJSKIH ODLOČITEV IN ZA DEJAVNO SODELOVANJE Z BOŽJO MILOSTJO SE VSAK DAN PRIPOROČAJMO SVETEMU DUHU. PONIŽNO GA PROSIMO ZA LUČ IN MOČ, DA BOMO MOGLI SPREJEMATI IN SPOLNJEVATI PRESVETO BOŽJO VOLJO!

    MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    V razmislek ponovno posredujem odličen članek o tem, kako nam lahko v življenju pomaga Sveti Duh.

    DAROVI SVETEGA DUHA NAM POMAGAJO PRI SPREJEMANJU PRAVIH ŽIVLJENJSKIH ODLOČITEV

    SVETI DUH NAM POMAGA USMERJATI POGLED IN NAM OMOGOČA, DA STVARI VIDIMO Z BOŽJEGA ZORNEGA KOTA

    Kje nas bo našel “žarek svetlobe” Svetega Duha, ki naj ga vneto iščemo v življenju, kot nas spodbuja binkoštno bogoslužje? Najprej pozabimo na predstave o nekakšnem čudežnem razsvetljenju: “Goreče bom molil k Svetemu Duhu in bom v Svetem pismu, ki ga bom odprl na naključni strani, našel vse odgovore za svoje težave!”

    Drži, da nas Sveti Duh razsvetljuje predvsem z darom vere in razuma, z darovoma, ki ju Gospod namenja vsem svojim otrokom, in smisel tega daru je, da ga ne nadomestimo s čim drugim, temveč da ga pravilno uporabimo: “žarek”, ki ga iščemo, bo vodil naš pogled in nam omogočal, da bomo stvari videli z Božjega zornega kota, v njihovem naravnem in nadnaravnem stanju.

    Primer: ob koncu izobraževanja bo mladenič prosil Svetega Duha, naj ga razsvetli v zvezi z življenjsko usmeritvijo v prihodnosti. Ne prosi ga, naj namesto njega izbere poklic zdravnika ali inženirja, temveč naj ga ponese nazaj v duhu njegovega krsta, da bo njegova odločitev del brezpogojne pripravljenosti za sledenje Kristusu.

    In za to mora Sveti Duh v njem “popraviti, kar je izkrivljenega, ozdraviti, kar je ranjenega, omehčati, kar je otrdelo, in ogreti, kar se je ohladilo”. Toda kako lahko sprejmemo ta ogenj Svetega Duha?

    TRI TOČKE, NA KATERE SE LAHKO OBRNEMO PO POMOČ PRI SPREJEMANJU SVOJIH KRŠČANSKIH ODLOČITEV

    Jezus nam je pokazal tri načine, na katere nas je obdaroval, in nam s tem pripravil tri točke, na katere se lahko obrnemo po pomoč pri sprejemanju svojih odločitev.

    Prva je vest njegovih učencev, sposobnost, da okoliščine ocenimo z Božjimi očmi: “Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal” (Jn 14,26).

    Druga je Božja beseda, ki “se ne more razvezati” (Jn 10,35).

    Tretja je Cerkev, ki jo je Jezus postavil na Petru in apostolih, in “prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas” (Apd 1,8).

    To dejansko pomeni: če želimo svoje odločitve sprejemati pred Bogom, mora biti naš izhodiščni položaj trden sklep, da sledimo Jezusu v vseh življenjskih okoliščinah (pri tem nam lahko zelo koristijo dobre duhovne vaje).

    Nato pa med različnimi razumnimi hipotezami poiščemo tisto, ki se zdi najbolj dosledna z besedami, ki so zapisane v Svetem pismu, in nas bo približala Kristusu.

    Sveto pismo nedvomno ne govori konkretno o tem, ali naj nekdo postane zdravnik ali inženir, nakazuje pa nam smernice, prek katerih nas ta dva poklica vodita proti večnemu življenju.

    Na koncu moramo še preveriti, ali je naša odločitev v skladu s tem, kar Cerkev izkuša in nas uči danes. Seveda ni stvar škofa, da odloči, ali naj postanemo inženir ali zdravnik, v vsakem primeru pa smo člani krščanskega občestva, katerega temeljne izbire naj bi bile del naših osebnih izbir.

    Pomislimo, recimo, na pomen cerkvene navzočnosti v zdravniških poklicih ali pa na pomen družbenega nauka Cerkve v življenju podjetja.

    Tu poklic nenadoma postane poslanstvo, in če ga razumemo kot navdih Svetega Duha, smo lahko prepričani, da bo tudi on navzoč s svojimi “sedmimi svetimi darovi” in nam bo omogočil, da ga izkusimo “v Božjo slavo in za zveličanje sveta”.

    Avtor prispevka: oče Max Huot de Longchamp

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/06/13/darovi-svetega-duha-nam-pomagajo-pri-sprejemanju-pravih-zivljenjskih-odlocitev/

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  26. Hvala says:

    EDEN NAJVEČJIH GREHOV JE TUDI TA, DA ČLOVEK NE POSLUŠA SVETEGA DUHA.

    Človeška grešna narava vpliva, DA ČLOVEK HOČE SAM UKREPATI, SAM ISKATI ZDRAVLJENJE ALI ZDRAVNIKE, NAMESTO DA BI POČAKAL NA NASVET SVETEGA DUHA, SAM VODITI NAČRT IN POTEK IZHODA IZ STISK, BOJI SE DA BO ZAMUDIL ALI NE BO PRAV, ČE NE BO ISKAL REŠITEV itd. VENDAR TO NI PRAV. Če človek sam bega z razmišljanjem kam naj gre, komu naj odide po pomoč, TO GOTOVO NI ŽELJA SVETEGA DUHA. SVETI DUH NI REKEL- POJDI IN IŠČI SAM, NE ČAKAJ MENE, AMPAK ZAHTEVA POPOLNO POSLUŠNOST NJEMU, TUDI ČE SE NAM ZDI, DA JE VSE PROPADLO IN JE PREPOZNO. VEDNO JE POTREBNO BOGU ZAUPATI, KER ON BOG. Pri njem je en dan kot tisoč let in tisoč let kot en dan, torej ni problema.

    Iskanje rešitev po svoji človeški odločitvi in mučenje samega sebe z razglabljanjem in stalno skrbjo, kam naj grem in kdaj, JE VELIKA SKUŠNJAVA HUDOBCA. Skrbeti in iskati rešitve in se vznemirjati je greh. BOG JE SPOSOBEN NAM POISKATI REŠITEV, SAJ NAS BO ON DIREKTNO ZDRAVIL ALI PA PREKO ČLOVEKA. Ni rekel- vi pojdite in iščite človeka preko katerega vas bom ozdravil.

    Če si človek, moraš biti pokoren Bogu. Bog daje pobude ob svojem času za poteze, KI JIH ŽELI NAPRAVITI PRI ČLOVEKU.

    Poglejmo kaj je napisal DRAŽEN BUŠIČ o tem:

    Takole pravi: SLUŽABNIK MORA BITI POSLUŠEN SVETEMU DUHU V VSEM, TUDI TEDAJ, KO SE MU ZDI, DA JE ZAHTEVA DUHA PREVEČ “EKSOTIČNA”.

    JEZUS JE SEM IN TJA PRI OZDRAVLJANJU DELAL ČUDNE, PRAV GOTOVO BIZARNE STVARI, A DELAL JIH JE ZATO, KER JE V VSEM BIL POSLUŠEN SVETEMU DUHU: s slino se je dotaknil jezika in ušes, s slino in blatom je slepcu namazal oči in mu vrnil vid.

    POSLUŠNOST JE BISTVENA V ODNOSU Z BOGOM.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    ZGLED IMAMO V JEZUSU, KI JE BOG, BOŽJI SIN, A JE V VSEM BIL POSLUŠEN SVETEMU DUHU.

    Po Duhu je bil spočet, po Duhu je izbral apostole, Duh ga je odvedel v puščavo, molil je k Svetemu Duhu, služil ni na temelju svojega božanstva, TEMVEČ NA TEMELJU MAZILJENJA S SVETIM DUHOM.

    ZATO SV. PAVEL V PISMU GALAČANOM CELO NA PETIH MESTIH POUDARJA krščanskim bratom: SLEDIMO DUHU!

    Sveti Duh nas nikoli ne bo pustil samih v služenju. Njemu je veliko do tega, da ljudje SPREJMEJO JEZUSA KOT SVOJEGA REŠITELJA IN GOSPODA IN VSE BLAGOSLOVE, KI JIH PREJEMAMO PO NJEGOVI SMRTI NA KRIŽU. ZATO JE SVETI DUH SILNO AKTIVEN, KO SLUŽIMO BOGU V JEZUSOVEM IMENU IN Z NJEGOVIM MAZILJENJEM-Dražen Bušić .

  27. Hvala says:

    Dr. McAll PRIPOVEDUJE O 45-LETNI PIJANKI, KI JE S SVOJIM PITJEM POPOLNOMA UNIČILA ŽIVLJENJE SVOJE DRUŽINE

    (Iz knjige -Kako ozdraviti rodovne korenine)

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Njena mati, pravi dr. McAll je bila globoko vpletena v SPIRITIZEM in je poskušala priti v stik s svojim mrtvim možem.

    Dr. McAll JE IZVEDEL, DA JE BILO PRETIRANO PITJE ŽENSKLE POVEZANO S PREKLETSTVOM, KI GA JE NJENA MATI IZREKLA ZOPER NJO, ker ni hotela podpisati nekih pravnih dokumentov, ne da bi jih prej prebrala.

    RAZLOMIL JE PREKLETSTVO NAD NJO, PRENEHALA JE PITI IN NJENO DRUŽINSKO ŽIVLJENJE JE BILO PRENOVLJENO .

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Karizmatiki, zdravniki, ki sodelujejo z karizmatiki in ostali, so za primere TEŽKEGA ALKOHOLIZMA napisali, da je potrebno OZDRAVITI RODOVNE KORENINE, ZLOMITI PREKLETSTVO . O tem podrobno piše tudi Prince Dereek v knjigi- BLAGOSLOV ALI PREKLETSTVO- sami lahko izberete.

  28. Hvala says:

    DRAŽEN BUŠIĆ TUDI OPOZARJA , DA BI MORALI POSREDNIŠKI MOLITVI VSAK DAN NAMETI VSAJ 15 MINUT-TO JE MOLITEV ZA DRUGE.

    SVETI DUH , pravi Dražen vedno prinese molivcu tiste osebe, skupine ali narode, ki MOLITEV NAJBOLJ POTREBUJEJO. IZKUŠEN MOLIVEC LAHKO V SRCU PREJME KONKRETEN NAVDIH ZA PROBLEM IN OBLIKO MOLITVE.

    .:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, res je, Sveti Duh navdihuje človeka, za koga naj moli! Sam mu “dostavlja” potrebe molitve v svetu.

    PRAV TAKO SVETI DUH POŠLJE nekomu človeka, ki je potreben pomoči, tako da ni potrebno iskati dobrodelnih del in delati po svoje, KAJTI SVETI DUH VE VSE. IN LE UPOŠTEVANJE NJEGA, JE IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE. Kot sem že večkrat omenila, KDOR ZAUPA IN MOLI K SVETEMU DUHU MU BO POVEDAL SVETI DUH ZA KOGA NAJ MOLI IN KATERO DOBRODELNO STVAR NAJ OPRAVI, LJUDI MU BO POŠILJAL NA POT.

    Bodite brez skrbi , ne izpolnjujte svoje volje, ne delajte po človeški miselnosti , TEMVEČ PREPUSTITE IZBOR BOGU.

  29. Hvala says:

    DRAŽEN BUŠIĆ PRAVI TAKOLE: PREOBLIKOVANJE V KRISTUSA

    Kološanom 1,28

    Kajti njega oznanjamo, ko vsakega človeka spodbujamo in vsakega človeka poučujemo z vso modrostjo, da bi vsakega napravili popolnega v Kristusu.

    KONČNI CILJ DUHOVNEGA ŽIVLJENJA JE, pravi Dražen, DA VSAK KRISTJAN POSTANE POPOLN V KRISTUSU.

    PODEDOVANA PREKLETSTVA IN RANE V NOTRANJEM ČLOVEKU LAHKO UPOČASNIJO ALI POPOLNOMA USTAVIJO DUHOVNO RAST, ČE PA SMO SE TEMU RESNO UPRLI, JE POT K POPOLNI ZRELOSTI ŠIROKO ODPRTA.

    JEZUS je prišel zato, da uniči hudičeva dela in da ozdravi zlomljena srca. (Iz knjige -Celostno ozdravljenje)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Še zmeraj imam občutek, DA NEKATERI RES TEŽKO VERJAMEJO DA JE POTREBNO RODOVNIK-DRUŽINSKO DEBLO Z JEZUSOM POČISTITI-SKUPAJ Z NJIM, zanemarjanje le tega je ZANEMARJANJE BOŽJE ZAPOVEDI. Tudi Božji blagoslovi so zadržani.

    Karizmatiki zelo opominjajo na to. TUDI RANE, KI JIH ČLOVEK NE IZROČI JEZUSU DA JIH OZDRAVI, OSTANEJO, SKELIJO, BOLIJO, ČLOVEK NI OZDRAVLJEN.

    Vsak ima svoje družinsko deblo-po očetu, po materi. Kanali morajo biti očiščeni-po Jezusovi krvi, da bodo blagoslovi tekli na potomce in ostale bodoče rodove. VENDAR, KO BO JEZUS OZDRAVLJAL ŽELI VAŠE SODELOVANJE, KER VAM BO NAROČIL-kaj boste vi storili in kdaj.

    Če imate doma zamašeno cev za dovod vode, VODE NE BOSTE NATAKALI. VSE MORA BITI OČIŠČENO. Človek sam ni ničesar sposoben, zato pa je JEZUS REŠITELJ. VENDAR ON SE NE VSIILJUJE , DATI JE POTREBNO DOVOLJENJA, POPOLNOMA SODELOVATI Z NJIM, SE POGOVARJATI, IZROČATI ITD….Ali veste zakaj poudarjam, da je potrebno 100 % sodelovanje z Jezusom pri zdravljenju? TO POUDARJAM ZATO, KER JEZUS RAZKRIVA IN OKRIVA DOGODKE, POVEDAL VAM BO RESNICO IN STANJE, DOGODEK KI GA ŽELI VAM POVEDATI -ODKRITI IN OZDRAVITI, hudobni duh pa vse zakriva in zavaja človeka.

    Če greste k zdravniku morate tudi opisati svoj problem, saj vas vpraša, opisati morate bolečine itd….SKRATKA MORATE SODELOVATI. Z JEZUSOM JE POTREBNO POPOLNO SODELOVANJE.

  30. Hvala says:

    VSE TO SO OVIRE ZA SREČNO IN SVOBODNO ŽIVLJENJE!

    Mnogi kristjani se vedno znova borijo z istim grehom, nekateri so ujeti v razne odvisnosti, zato iščejo nasvete pri terapevtih, se spovedujejo, a čeprav postavijo Boga v središče svojega življenja, se še vedno počutijo zvezane, ujete in nemočne. Radi bi bili svobodni, pa jim ne uspe. Nekateri se sprašujejo, ali so morda pod vplivom hudobnih duhov. Molitev za osvoboditev je poseben način molitve, ki kristjanu pomaga, da se notranje osvobodi in zapre vrata vplivom hudobnega duha. Osredotočena je na človeka, da z močjo evangelija in Božje milosti postane svoboden. Osvoboditev od navezanosti je proces, je čudovito delo Svetega Duha, ki ga posameznik nadaljuje sam z Božjo pomočjo, potem ko se je že udeležil molitve in spoznal moč osvoboditve po metodi petih ključev: kesanje, odpuščanje, odpoved, oblast in blagoslov.

    PAZLJIVO PREBERIMO ŠE ENKRAT STAVEK:

    Osvoboditev od navezanosti je proces, je čudovito delo Svetega Duha, ki ga posameznik nadaljuje sam z Božjo pomočjo, potem ko se je že udeležil molitve in spoznal moč osvoboditve po metodi petih ključev: kesanje, odpuščanje, odpoved, oblast in blagoslov.

    https://prenova.rkc.si/index.php/dejavnosti/molitev-za-ozdravljenje-in-osvobojenje/molitev-za-osvoboditev-po-metodi-n-lozana

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Osvoboditev od navezanosti JE DELO SVETEGA DUHA, KI GA POSAMEZNIK NADALJUJE Z BOŽJO POMOČJO………

  31. Hvala says:

    KDO DAJE GOREČNOST, VZDRŽLJIVOST V TRPLJENJU , NADNARAVNO MOČ, PRAVO LJUBEZEN, MOČNO VERO, BOJEVITOST, UPANJE, OPRAVLJANJE DEL, KI JIH JE DELAL JEZUS, itd…itd.? ..TO JE SVETI DUH, SILA, KI DRŽI SVET.

    Če govorimo, da moramo posnemati našo SVETO MARIJO potem jo posnemajmo tudi v tem, KAKO JE Z UČENCI ČAKALA PRIHOD SVETEGA DUHA, kaj je delala itd…

    Treba se je truditi, Jezus bo izpljunil mlačnega človeka…..

  32. Hvala says:

    ZAKAJ SE KAKOR NEKOČ TUDI DANES NAROD IZGUBLJA IN TAVA , TUDI UMIRA (propada)?
    KER NIMA SPOZNANJA O TEM, KAR PRIHAJA OD BOGA

    4 V resnici je nosil naše bolezni,
    naložil si je naše bolečine,
    mi pa smo ga imeli za zadetega,
    udarjenega od Boga in ponižanega.
    5 On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov,
    strt zaradi naših krivd.
    Kazen za naš mir je padla nanj,
    po njegovih ranah smo bili ozdravljeni (Iz 53,4-5).

    Ključne besede tega odlomka so: BOLEZEN, BOLEČINA, MIR IN ZACELITEV.

    Nasproti bolezni in bolečini je ponudba: MIR IN ZACELITEV. Če taka ponudba obstaja tudi danes, ALI JE KDO, KI JE NE BI SPREJEL?

    Kaj takega je težko verjeti.

    AMPAK ZAKAJ JE DANES NA SVETU TAKO VELIKO NESREČNIH, IZGUBLJENIH IN BOLNIH, KI SE POTIKAJO V “DOLINI SOLZ ” BREZ UPANJA NA BOLJŠI JUTRI?

    PREROK OZEJ JE ŽE DAVNO REKEL:”MOJE LJUDSTVO PROPADA, KER NIMA SPOZNANJA”. (Oz 4,6).
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Kakor nekoč tako se tudi danes narod izgublja in tava, pravzaprav končno tudi umira (propada), ker nima spoznanja o tem, kar prihaja od BOGA.

    TO SPOZNANJE JE ZAPISANO V SVETEM PISMU.

    ČE ŽELIMO VEDETI, KAJ JE ZACELITEV, KI PRIHAJA OD BOGA, IN KAKO JO SPREJETI ZASE IN ZA DRUGE, MORAMO VEDETI, KAJ O TEM PRAVI BOŽJA BESEDA.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Apostol Matej, pisatelj prvega Evangelija, je prepoznal Izaijevo preroštvo v osebi JEZUSA KRISTUSA:

    Tako se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju:
    On je odvzel naše slabosti
    in odnesel naše bolezni (Mt 8,17).

    JEZUS JE OZDRAVLJAL BOLNE, A DELAL JE ŠE VEČ KOT TO: OSVOBAJAL JE VSE, KI SO BILI POD OBLASTJO ZLIH DUHOV, ODPUŠČAL JE GREHE, PO VNEBOHODU PA JE SKUPAJ Z OČETOM POSLAL SVETEGA DUHA, BREZ KATEREGA JE VSAK ČLOVEK PRAZEN, IZGUBLJEN, pravzaprav- NEPOPOLN IN NEDOVRŠEN. JEZUS JE PRIŠEL OZDRAVIT ČLOVEŠTVO, TODA ŠE VEČ OD TEGA:ZACELIT!
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Poglejmo na primerih nekaj zelo pomembnega.

    Nekateri razlagalci trdijo, da je imel sveti Pavel govorno. Lahko si samo predstavljamo , kakšna ovira je bila to za nekoga , ki je slovel kot pridigar.

    Sveti Leopold Mandić je bil grbast, jecljav in nizke rasti, a je postal svetnik zaradi neutrudnega služenja v spovednici.

    Slovenski sigmatik, oče France Špelič je dolga leta imel težave s srcem in z visoko vsebnostjo sladkorja v krvi. Kljub temu je doživel visoko starost in umrl v sluhu svetosti. Francoska mistikinja Marta Robin je bila petdeset let negibna, a je bila vedre narave in izvrstna duhovna svetovalka. Take primere bi naštevali v nedogled.

    POZNAVANJE BOGA IN ZDRUŽITEV S SVETIM DUHOM OMENJENIM NISTA ODSTRANILI ZDRAVSTVENIH TEŽAV, A DAJALI STA JIM MOČ ZA ŽIVLJENJE V TRPLJENJU, KI BI MNOGE DRUGE NAREDILO NESREČNE IN JIH SPRAVILO V GROB PRED ČASOM.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Po drugi strani smo danes priče mnogim tragičnim usodam mladih ljudi, ki so jim TELESA “POKALA OD ZDRAVJA”, DOKLER SO SE SMEHLJALI Z NASLOVNIC REVIJ IN NA VIDEZ SREČNI PARADIRALI PO MODNIH STEZAH, njihova življenja pa so se prezgodaj končala s SAMOMOROM ALI PA JIH JE NENADOMA ODNESLA KAKA ODVISNOST ALI SPOLNO PRENOSLJIVA BOLEZEN.

    ZAKLJUČEK? MOGOČE JE BITI HKRATI ZACELJEN IN BOLAN TER ZDRAV IN NEZACELJEN! Torej OZDRAVLJENJE JE SAMO EDEN OD VIDIKOV ZACELITVE.

    KAJ JE ZACELITEV?
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    ZACELITEV JE BOŽJE DELO NA ČLOVEŠTVU, KI GA JE ZAČEL JEZUS S SVOJO ODREŠENJSKO ŽRTVIJO NA KRIŽU, NADALJEVAL PA SVETI DUH SKOZI VSE GENERACIJE.

    ZACELJEN POMENI BITI CEL, POPOLN, DOVRŠEN. V popolnosti se bo to vsakemu rešenemu zgodilo po sodbi in vstajenju teles, a v veliki MERI SE TO DOGAJA VERNIM NA ZEMLJI PO MOLITVI, ………PRIDI K NAM TVOJEKRALJESTVO….IN SLUŽENJU KRISTJANOV V MOČI SVETEGA DUHA /Iz knjige: Celostno Ozdravljenje-Dražen Bušić)

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Mislim in tudi nekateri ostali so že povedali veliko o tem, da se SVETEGA DUHA v današnjih časih zanemarja.

    Tudi čutiti je MLAČNOST VERNIKOV.

    MLAČNOST ZELO PRIZADENE JEZUSA, REKEL, JE:

    Razodetje 3,15-16

    Vem za tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč. O, ko bi le bil mrzel ali vroč! Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust.

    Poglejmo, kako so bili VERNIKI V ČASU JEZUSOVEGA DELOVANJA GOREČI, KAJ SO VSE POČELI, DA SO PRIŠLI DO JEZUSA.

    Nekega dne je Jezus učil in sedé so ga poslušali farizeji in učitelji postave, ki so bili prišli iz vseh galilejskih in judovskih vasi; v njem je bila Gospodova moč, da je ozdravljal. In glej, možje so nesli na postelji človeka, ki je bil mrtvouden, in so iskali, da bi ga prinesli noter in postavili predenj. Ker zaradi množice niso našli, kod bi ga nesli noter, so šli na streho in ga med opeko spustili s posteljo vred v sredo pred Jezusa.

    Ko je videl njihovo vero, je rekel: »Človek, odpuščeni so ti tvoji grehi.«(Lk 5,17-20).

    NA STREHO SO NESLI S POSTELJO MRTVOUDNEGA DA SO PRIŠLI DO JEZUSA.

    Danes ni POTREBNO PLEZATI PO STREHAH IN PRITI DO JEZUSA, KER JE NAVZOČ V VSAKI CERKVI IN JE ŽIV, KOT JE BIL PRED 2000 LETI.

    Carlo Acutis je rekel DA SMO V DANAŠNJEM ČASU NA BOLJŠEM KOT SO BILI LJUDJE PRED 2000 LETI, ko so hodili ure in ure in dneve da so prišli do Jezusa, DA BI JIH OZDRAVIL. Carlo Acutis je rekel: danes je ŽIVI JEZUS V VSAKI CERKVI, LJUDJE PA ODHAJAJO MIMO ŽIVEGA JEZUSA!

    Nekateri so zamorjeni, žalostni, utrujenih obrazov in mrkega pogleda, KER IMAJO PREMALO VERE. Narod pa tava…pravi Bušić.

    DA BI PA KDO PLEZAL PO STREHI, DA BI PRIŠEL DO JEZUSA, ???

    Jezus je OSVOBAJAL LJUDI -izganjal je hudobne duhove, ozdravljal, obujal od mrtvih itd…Danes prevladujejo neki predsodki GLEDE OSVOBAJANJA PRI EXORCISTIH IN NA MOLITVAH ZA OSVOBODITVE, KJER SVETI DUH POKAŽE DIAGNOZO.

    Ne vem zakaj bi se bali JEZUSOVEGA ZDRAVLJENJA, ČE PA PO DRUGI STRANI neprestano stokamo in želimo DA BI BILI OSVOBOJENI ODVISNOSTI IN VSAKE ZVEZANOSTI- DA BI NAS CELOVITO OZDRAVIL. ?!

    Potrebno je biti POGUMEN! Jezus je to naročil. OSVAJANJE OBLJUBLJENE DEŽELE VELJA TUDI DANES. SAMO BOJEVITI LJUDJE DOSEŽEJO -OBLJUBLJENO DEŽELO-ZMAGO.

    Vse to je napisano v SVETEM PISMU!

  33. Miro says:

    PRILIKA O IZGUBLJENI OVCI – DOBRI PASTIR PUSTI DRUGE OVCE IN GRE ISKAT IZGUBLJENO. JEZUS ŠE Z VEČJO SKRBJO POMAGA UBOGEMU IN KRHKEMU ČLOVEKU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 18,12-14)

    »Kaj se vam zdi? Če ima neki človek sto ovc in ena od njih zaide, ali ne bo pustil devetindevetdesetih v gorovju in šel iskat tisto, ki je zašla? In če se mu posreči, da jo najde, resnično, povem vam, se je veseli bolj kakor devetindevetdesetih, ki niso zašle. Tako tudi ni volja vašega Očeta, ki je v nebesih, da bi se pogubil kateri od teh malih.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+18%2C12-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Dobri pastir pusti druge ovce in gre iskat izgubljeno. Jezus še z večjo skrbjo pomaga ubogemu in krhkemu človeku. Odkrival bom, kako Jezus bedi nad mano in me išče. Vabi me, da bi ga posnemal v pomoči bližnjim. Gospod, hvala za tvojo občutljivo ljubezen, ki se približa, ko sem v težavi, in me opozarja, da pri pomoči drugim ne bi nasedal izgovorom. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    • Miro says:

      IZGUBLJENA OVCA – IZGUBLJENA MALENKOST

      Pomislite na težave, v katere se spuščate, da bi našli nekaj, kar ste izgubili. Iskanje je temeljitejše, ko je tisto, kar smo izgubili, zelo dragoceno. Jezus nam daje dva primera ljudi, ki iščejo tisto, kar jim je dragoceno. In slišimo o veselju, ki pride, ko to najdejo. S temi primeri nam skuša približati način kako nas Bog išče, in njegovo veselje, ko se naše prijateljstvo z njim obnovi. Njegovo iskanje nas ga je stalo več kot samo iskanje – stalo ga je življenja.

      To ni nauk, ki bi se ga učili na poslovnih šolah. Sliši se nenavadno, da zapustiš dobro vzgojene in porabiš svojo energijo za skrajno možnost, da rešiš en odstotek prestopnikov. Vendar so te besede skozi stoletja navdihnile dobre kristjane, da so zapolnili vrzeli v družbenih sistemih in dosegli tiste, ki so zašli v osamo in obup. Zdrava pamet nam narekuje, da se razdajamo za tiste, ki nagradijo naš trud. Jezus je deloval v drugi smeri: zdravi ne potrebujejo zdravnika.

      Pomislimo kaj pravzaprav dobri pastir naredi, ko ob preštevanju ugotovi, da mu ena ovca manjka. Najbrž kot skrben pastir, ki ima rad ovce, začuti bolečino. Potem se najbrž vpraša: Kako je to mogoče, saj je bi ves čas buden, kako to, da se je to zgodilo? Zaradi vseh ostalih in seveda zaradi izgubljene, mora najti odgovor na to vprašanje. Odpravi se na težko pot: trnje, zveri, vročina. Vse kar doživlja ovca, doživlja tudi pastir. Končno jo najde v neprehodni globeli, kamor je zašla.

      Ko jo vesel najde, je ne graja. Stisne jo k sebi, dvigne iz globeli in vesel odnese domov. Ovca ve, da je naredila neumnost. Odslej bo vedela, kaj dela. Tudi pastir ve nekaj več o ovcah in čredi. Tudi tam, kjer se zdi varno, grozi past. Skrben pastir prav zaradi izredne zavzetosti za eno ovco zna dobro poskrbeti za ostalih devet in devetdeset. Kaj pa mi?

      Pomislimo še enkrat na splošno družbeno klimo, ki jo sami soustvarjamo. Ves čas preračunavamo, kaj se izplača in kaj ne. Nobeno plačilo ni dovolj dobro, če se nismo prej ustavili pri malenkosti, ki se ji pravi vrednost dela in človekovo dostojanstvo. To sta dve majhni ovčki v odnosu do vsega našega življenja. Ampak brez teh dveh bo ogroženo vse ostalo.

      Kaj pa tista malenkost v naših odnosih? Jezus gre v trnje za eno ovco. Mi pa se v velikem loku izognemo temu, da bi se pogovorili o vsaki mali stvari, ki je zapletla naš odnos. In vendar je odnos bodisi prijateljski bodisi zakonski sestavljen iz mnogih malenkosti. Če nismo tvegali stopiti v trnje zaradi ‘ene ovce’ tudi črede ne bomo iskali, saj je nismo več sposobni ne iskati ne najti!

      Ta uboga ovca, ena od stotih, nam mora spraševati vest. Ne le ona, Jezus nam jo ves čas sprašuje s svojim odnosom do ‘nepomembnih’ malenkosti. Življenje je lepo prav zaradi majhnih stvari. Če se ne ustavljamo ob ‘izgubljenih’, tudi tistih, ki jih imamo, ne poznamo! Svet postaja velika praznina! Nič ni dovolj dobro, nič ni vredno. In prav takšen svet smo že ustvarili, v takšnem živimo. Tudi v Cerkvi ne opazimo majhnih napak, zato tudi drobnih lepot ne vidimo. Velik pa ostaja le prazen blišč. Niti te ‘malenkosti’ še nismo opazili! In vendar bomo morali enkrat spet začeti prav na začetku, na poti po trnju in kamenju, da najdemo izgubljene malenkosti, ki delajo svet lep.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  34. janez says:

    Papež Frančišek o Božjem kraljestvu
    Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta
    Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti praviš: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega življenja je razvidno, da On nima političnih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomnožitvi kruha množica navdušena nad čudežem in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in močjo orožja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi učenci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

    Božje kraljestvo je utemeljeno na ljubezni
    Jezus hoče dati razumeti, da je nad politično oblastjo še ena druga veliko večja in se je ne doseže s človeškimi sredstvi. On je prišel na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pričeval za resnico (prim. v. 37). Gre za božansko resnico, ki je dejansko osrednje sporočilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in hoče vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca časov. Zgodovina nas uči, da so kraljestva, utemeljena na moči orožja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Božje kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Božje kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost življenja. Vsi mi hočemo mir, vsi mi hočemo svobodo, vsi mi hočemo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Božja ljubezen, Božje kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel boš mir, imel boš svobodo in imel boš polnost. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.

    Kaj je nebeško kraljestvo?
    Jezus se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. ‘Nebeško kraljestvo je blizu.’ Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic… Preko prilik in primer nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majhno in ponižno gorčično seme, ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost, ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost, vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.

    Kako najti Božje kraljestvo?
    Vi bi me lahko vprašali; lahko bi me kdo vprašal: ‘Toda oče, kako najti Božje kraljestvo?’ Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega. Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja, da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil ‘Bog z nami’. In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: ‘Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.’ Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju.

    Papež Frančišek

    Božje kraljestvo je tu in naj vedno ostane med nami
    Kadar se ljudje med seboj imajo radi, se razumejo in se ljubijo,
    ko se spoštujejo, so strpni, si odpuščajo in se vzajemno osrečujejo,
    kadar ljudje medseboj prijazno govorijo, se poslušajo in slišijo,
    kadar se ljudje medsebojno učijo in drug drugega dobronamerno opozarjajo na napake,
    kadar se medsebojno spodbujajo in si pomagajo k pravičnemu in pobožnemu življenju,
    kadar v stiskah in preizkušnjah molijo k Bogu za druge in zase za pomoč in navdih,
    kadar se med seboj podajo roke in se objamejo,
    kadar se ljudje radi družijo, pojejo in z veseljem proslavljajo naše Odrešenja,
    kadar ljudje ustvarajo pogoje in možnosti za Božji Mir, Dobroto in Usmiljenje med seboj,
    kadar so ljudje veseli in radostni z odnosom, besedo, krščanskim zgledom in ljubeznivim pogledom,
    kadar se ljudje zavzemajo za dobroto v velikih in malih stvareh,
    ko ljudje opazijo stisko lačnih, ubogih in zapuščenih tako, da jim pomagajo,
    kadar se ljudje darujejo ljubezen, nasmeh, srečo, ubranost, dobro voljo, sočutje, človečnost za vse ljudi,
    tedaj je tu in bo vedno ostalo med nami Božje Kraljestvo.
    Ker smo ga z Božjo pomočjo in njegovim blagoslovom ljudje takega želeli in naredili med seboj.
    Kadar nam Vera in molitev ter zakramenti dejavno pomagajo tako, da smo dobri ljudje in kristjani,
    da si radi vedno pomagamo in služimo drug drugemu,
    da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij Bogu v Čast in Veselje,
    ko bo na Zemlji zavladal Božji Mir, Dobrota, Ljubezen ter Usmiljenje,
    tedaj bo Božje kraljestvo lahko že tu med nami zdaj in za vekomaj
    ter ob koncu slednjih dni tudi za pravične v Nebeški Domovini.
    Gospod pridi in ostani z Nami vse dni,
    Pomagaj nam, da bomo radi spolnjevali Božjo Voljo in Živeli kot Jezus naš Odrešenik. Amen

    Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

  35. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

    VI TOREJ MOLÍTE TAKÓLE: OČE NAŠ, KI SI V NEBESIH,
    POSVEČENO BODI TVOJE IME. (Mt 6,9)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=212&t=5#Tretja+zapoved

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  36. Miro says:

    KRŠČANSKO ŽIVLJENJE JE PREPROSTO

    KRŠČANSKO ŽIVLJENJE JE PREPROSTO. POTREBNO NI NIČ NENAVADNEGA ALI TEŽKEGA, DOVOLJ JE POSTAVITI JEZUSA V SREDIŠČE NAŠIH VSAKDANJIH IZBIR. JEZUS JE VEDNO V SREDIŠČU KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA, JE PRVA IN ZADNJA OČETOVA BESEDA, GOSPOD VESOLJA IN EDINI ZVELIČAR SVETA.

    Jezus Kristus je v središču našega življenja: Jezus Kristus, ki se razodene, se da videti. Mi pa smo povabljeni, da ga spoznamo, prepoznamo v življenju, v številnih življenjskih okoliščinah: prepoznati Jezusa, poznati Jezusa. Nekateri poznajo življenja mnogih svetnikov in svetnic, kar je dobro, saj so svetniki in so veliki. Poznajo tudi prikazovanja tu in tam, ki pa niso vsa resnična. Svetniki so pomembni, toda središče je Jezus Kristus: brez Jezusa Kristusa svetnikov ni! Vprašajmo se: Je središče mojega življenja Jezus Kristus? Kakšen je moj odnos z Jezusom Kristusom?

    Obstajajo tri naloge, ki nam zagotavljajo, da je Jezus v središču našega življenja: prva, poznati Jezusa, da bi ga prepoznali; druga, častiti Jezusa; tretja, hoditi za Jezusom.

    O teh nalogah, ki nam zagotavljajo, da je Jezus v središču našega življenja, več na: http://arhiv.mirenski-grad.si/krscansko-zivljenje-je-preprosto

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  37. Miro says:

    “MERILO” MOLITVE NE MORE BITI KOLIČINA, AMPAK RESNIČNOST SREČANJA Z BOGOM

    Piše: škof Marjan Turnšek

    ČASA JE VEDNO ENAKO, ZATO GA NE MORE BITI NE PREMALO NE PREVEČ

    Dan ima 24 ur, ura 60 minut in minuta 60 sekund, teden pa 7 dni in mesec približno 4 tedne in leto 12 mesecev. Na to nimamo pravega vpliva. Sklep: pri pomanjkanju časa gre za naš občutek ob dogajanju v času in prostoru. “Tempa”, kot radi rečemo, pravzaprav ni – je le naše doživljanje časa, ki je lahko dolgočasno, kratkočasno ali celo brezčasno.

    Časa je vedno enako, zato ga ne more biti ne premalo ne preveč. Če na čas ne moremo vplivati, pa lahko na doživljanje tega. Morda pa je od tega odvisno, ali imamo čas za molitev ali ne.

    ZA KAJ IMAM ČAS

    Zanimivo je nekaj tednov natančno beležiti, koliko časa za kaj porabimo. Ob rezultatih smo ponavadi presenečeni.

    Srečal sem ljudi, ki so trdili, da nimajo 10 minut časa na dan za molitev, a smo hkrati ugotovili: da imajo morda čas za enega ali dva ter tu in tam še več filmov na teden (nadaljevanke); ali za ogled nogometne tekme, pa ne le enkrat ali dvakrat na leto; ali za kajenje cigaret, drugi za redno pitje kavice, zaradi česar morajo prekiniti delo; nekaterim uspe vsak dan gledati TV-dnevnik in temu prilagodijo vse drugo …

    In srečal sem tudi take, ki so kljub izredni angažiranosti doma, v službi, v župniji in še kje našli vsak dan dovolj časa za redno molitev, pa ne le “mimogrede” …

    Izkušnja kaže, da imamo ljudje čas za tiste stvari, ki se nam zdijo najpomembnejše, za vse preostale “po lestvici navzdol” pa glede na preostanek časa. Če nimamo časa za molitev, si odgovorimo na vprašanje, kje na naši lestvici naših obveznosti “tiči” molitev.

    KAKO POJMUJEM MOLITEV

    Kakšno zadrego v zvezi z molitvijo lahko rešimo tudi s pravilnim razumevanjem molitve. Če je molitev za nas pogovor z Bogom kot živi odnos z Njim, potem je razumljivo, da molitev ni nekaj statičnega in enkrat za vselej usvojenega in stabiliziranega. Nasprotno: glede na nove okoliščine, ki nastanejo, se tudi ta odnos “prestrukturira”.

    Pri študentu so čas, oblika, vsebina in način molitve skoraj gotovo drugačni kot pozneje, ko se zaposli. Neporočen nujno drugače moli kot poročen ali če vstopi v samostan. Zakonca, preden se jima rodi otrok, molita drugače kot po njegovem rojstvu.

    Iz tega sledi, da je molitev nekaj dinamičnega, saj se pogovor z Bogom spreminja glede na našo situacijo, podobno kot se temu primerno prilagajajo tudi medčloveški odnosi.

    Tako nam postane jasno, da cilj molitve ni “zrecitirati” toliko in toliko molitvic ali “premeditirati” toliko in toliko ur in svetopisemskih besedil in pri tem “bloditi” v neki praznini, ampak biti v živem stiku in rodovitnem odnosu z Bogom v vseh in v vsaki situaciji.

    Novim okoliščinam pa prilagajamo kraj, čas, držo in način ter vsebino molitve. “Merilo” molitve ne more biti količina, ampak resničnost srečanja z Bogom, poglobitev zaupanja in vere vanj ter poglobitev ljubezni do njega. Je pa gotovo tudi res, da določenega odnosa ne moremo dobro zgraditi in razviti, če mu tudi “materialno” ne namenimo dovolj časa – isto velja za odnos z Bogom.

    JEZUS NAS VABI K STALNI MOLITVI

    “Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati,” (Lk 18,1; prim. 1 Tes 5,17). Evangelij velja za vse. Če so k temu poklicane tako mame, ki se morajo večino časa ukvarjati z dojenčkom, kakor direktor velikega podjetja in predsednik vlade, mora biti mogoče.

    Ker je molitev v osebnem odnosu z Bogom, ki je povsod navzoč, je stik z njim vedno mogoč. Pri vsakem delu in pri počitku, ko imamo čas samo za odnos z Njim, in tudi ko moramo kaj postoriti. Kot človeka: v odnosu sta lahko, ko se usedeta za mizo in se popolnoma posvetita drug drugemu; pa tudi ko se na vrtu skupaj lotita dela; ali ko samo tiho sedita ali stojita drug ob drugem, ko se vozita v avtu …

    Le pozornost moramo “strenirati”, da Boga ne prezremo: v rožici, ki v trenutku, ko jo zagledamo in občudujemo, obstaja in cveti prav za nas – Stvarnik ustvarja prav za nas; torej lahko preko nje stopimo v dialog hvaležnosti in občudovanja z Njim.

    Ali podobno: ob sončnem vzhodu ali zahodu, ob pogledu na sočloveka, na ženo ali moža, na otroka, svojega ali drugih, ki priteče mimo ali se igra v peskovniku, ob znanstvenem delu ali za tekočim trakom … skratka na tak način lahko vedno in povsod molimo.

    Celo v trenutkih bolečine in trpljenja je Bog poleg in sem lahko z njim v odnosu in čutim njegovo delovanje. Vsi čuti in vse sposobnosti služijo temu. In na tak način življenje postaja bogatejše, vedno lepše, celo vedno bolj čudenja vredno. Čas, ki si ga nato vzamemo samo za molitev, pa je zato še bogatejši.

    Tudi veliki učitelji duhovnega življenja tak odnos z Bogom postavljajo najvišje. Sv. Benedikt opisuje, da je edina naloga meniha, da je, kjerkoli se nahaja – v koru ali na polju in vmes, vedno v dialogu z Bogom in s tem žarči Božje delovanje v svet.

    Sv. Terezija Avilska opisuje svoj “notranji grad” in različne stopnje “notranje molitve”. V krščanski ljudski zavesti pa to pomeni: kristjan moli zjutraj, opoldne in zvečer; pred jedjo in po jedi; pred delom in po njem, vmes pa kot duhovne “puščice” spušča kratke vzdihe duhovne vsebine.

    LAHKO ZMANJKA ČASA?

    Ali lahko za molitev sploh zmanjka časa? Iskreno smemo skleniti, da ne, če ostane molitev res živ odnos z Bogom, ki je Ljubezen in v katerem najdem in odkrijem vrednost vsega, kar sem in kar živim in kar imam.

    Naj vam zaupam, da sem v tem duhu odgovoril na prošnjo za tale članek takole: “Velja. Bom poskušal pisanje spremeniti v molitev, da mi ne bo zmanjkalo časa za molitev.” No, kaj pravzaprav zdajle delamo (jaz pišem, vi berete)? Bog daj, da bi s tem molili!

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/12/03/merilo-molitve-ne-more-biti-kolicina-ampak-resnicnost-srecanja-z-bogom/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  38. Miro says:

    PUSTIMO SE PREPOJITI SKRIVNOSTNI BOŽJI SVETLOBI IN TOPLOTI

    PRVENSTVENO JE PRI MOLITVI TO, DA NAM BOG GOVORI. NAŠA STVAR JE PRVENSTVENO V TEM,
    DA SE DAMO PREPOJITI SKRIVNOSTNI BOŽJI SVETLOBI IN TOPLOTI, KI HOČE PREBUDITI V NAS
    ISKRO NOVEGA ŽIVLJENJA. (Anton Strle)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  39. Miro says:

    GOD SV. NIKOLAJA – MIKLAVŽA

    GOD SV. NIKOLAJA ALI MIKLAVŽA, ENEGA IZMED NAJBOLJ PRILJUBLJENIH SVETNIKOV, S KATERIM JE POVEZANO TRADICIONALNO OBDAROVANJE OTROK, PRAZNUJEMO 6. DECEMBRA.

    ŽIVLJENJEPIS

    Sv. Nikolaj je živel v 4. stoletju in je bil škof v mestu Mira v Mali Aziji (današnji Demre v Turčiji). Bil je sin edinec, saj njegova starša dolgo časa nista mogla imeti otrok. Starša sta bila odprta za reveže, sin Nikolaj (v grščini njegovo ime pomeni zmaga ljudstva) ju je v tem posnemal. Ko sta mu starša zapustila lepo premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa je postal redovnik. Ko je v Miri umrl škof, so se verniki odločili, da bodo za škofa izbrali tistega duhovnika, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev. To je bil ravno Nikolaj. Ko je nastopil škofovsko službo, so kristjane v rimski državi še preganjali in tudi sam je bil zaradi vere v zaporu. Leta 325 se je udeležil zgodovinskega cerkvenega zbora v Niceji. Vernikom je hotel biti zgled, zlasti v dobrodelnosti. Po izročilu je priskrbel primerno doto trem obubožanim dekletom, ki bi sicer zabredle v sramoto, tako pa so se lahko pošteno poročile. Kmalu po smrti okrog leta 350 so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Zaradi dobrote je postal priprošnjik v različnih življenjskih stiskah.

    Sv. Nikolaj je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov vzhodne Cerkve. Njegov spomin so v carski Rusiji obeleževali z dvema praznikoma: 6. decembra, ko je spomin njegove smrti, in 9. maja, ko je spomin prenosa njegovih posmrtnih ostankov. Leta 1086 so namreč pomorščaki iz italijanskega mesta Bari v Miri ukradli njegove relikvije in jih prenesli v Bari, kjer so shranjene še danes.

    Za svojega zavetnika ga častijo mornarji, brodarji in splavarji. Prve cerkve njemu v čast so postavljali ob vodah. Ljubljanska stolnica, ki je posvečena sv. Nikolaju, je bila prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev. Na Slovenskem je temu priljubljenemu svetniku posvečenih največje število cerkva – okoli 200. Po mnogih cerkvah so naslikani prizori iz legende o njegovem življenju. Ime Nikolaj je povsod, posebno pa v Rusiji, zelo pogosto (pri nas so poleg Nikolaja in Miklavža znane še druge oblike: Niko, Niki, Miko, Mikec, Milček – Nikolaja, Nika in Nikica).

    IZROČILO OBDAROVANJA OTROK

    V 19. stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razširilo miklavževanje – obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Po legendi namreč ta svetnik na predvečer svojega godu s spremstvom (angeli in parkeljni) hodi od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša darila, porednim pa šibe. Njegov godovni dan je ponekod še posebej namenjen krščanski dobrodelnosti.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/god-sv-nikolaja-miklavza

  40. Miro says:

    Nadaljevanje in zaključek članka Svoboda, postava in vest (piše: Ángel Rodríguez Luño)

    VZGOJA VESTI

    Moralno negativna dejanja, storjena v nepremagljivi nevednosti, so škodljiva za tistega, ki jih zagreši in morda tudi za druge, v vsakem primeru pa lahko povzročijo nadaljnjo zatemnitev vesti. Od tod izhaja nujna potreba po vzgoji vesti (prim. Katekizem, 1783).

    Da bi si vzgojili pravilno vest, je potrebno poučevati razum v spoznavanju resnice — za kar ima kristjan na voljo pomoč cerkvenega učiteljstva — ter vzgajati voljo in čustva s pomočjo udejanjanja kreposti.[29] To je naloga, ki traja celo življenje (prim. Katekizem, 1784).

    Pri vzgoji vesti je še zlasti pomembna ponižnost, ki jo pridobimo tako, da smo pred Bogom iskreni, ter duhovno vodstvo.[30]

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-26-svoboda-postava-in-vest/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  41. Hvala says:

    BISTVO CELOTNEGA ŽIVLJENJA Z JEZUSOM JE AKTIVNO SODELOVANJE Z NJIM.

    Kristjani ponavadi molijo, molijo tudi za prednike itd.. vendar nekateri NA TEJ STOPNJI KONČAJO. NIMAJO OSEBNEGA ODNOSA Z JEZUSOM, SE NE POGOVARJAJO Z NJIM, GA NE VPRAŠAJO ZA NASVET, NE NAČRTUJEJO Z NJIM, NE NAREDIJO KAJ JIM NAROČI itd…

    Samo se ne bo nič uredilo. Jezus je živ, Z Njim je potrebno biti v TESNI POVEZAVI, DRUGAČE ČLOVEK NE MORE SLIŠATI, KAJ MU GOSPOD NAROČA. Če v službi delavec ne posluša VODILNEGA DELAVCA, ne more narediti tisto kar naroča, ne ve, kaj mu je naročil, ni povezave, ni sodelovanja, ni odnosa itd…

    JEZUS JE REKEL, DA JE POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE.

    Nekateri kristjani sicer od začetka hodijo po poti, ki jo JEZUS KAŽE, VENDAR DELAJO PO SVOJI VOLJI IN EGU, NE POSLUŠAJO NAVODIL. Hočejo prehitevati po svoji logiki dejanja, KI JIH JEZUS NI UKAZAL, LAHKO DA JIH TUDI NE BO, ALI PA ŠE ZA IZVRŠITEV NEKEGA DEJANJA NI NJEGOV ČAS.

    Zato brez AKTIVNEGA SODELOVANJA Z JEZUSOM, OSEBNEGA ODNOSA, POSLUŠANJA, POGOVOROV Z NJIM. itd.NI MOGOČE IZPOLNJEVATI BOŽJE VOLJE. NEKA PASIVNOST KRISTJANA, ki gre enkrat na teden k Sveti maši, moli nekaj čez teden, JEZUSA ZAKLENE V TABERNAKELJ IN GRE PO SVOJI POTI IN NAČRTUJE PO SVOJE, NE MORE IZPOLNJEVATI NJEGOVE VOLJE.

    Človek lahko izpolnjuje Božjo voljo takrat, KO BOGU DOVOLI PREOBLIKOVANJE, KO DOPUSTI, DA JE ORODJE V NJEGOVH ROKAH KAKOR GLINA V LONČARJEVI ROKI.

    Saj lonec, ki ga lončar oblikuje ne more zahtevati od lončarja kakšen bi želel biti, KAJTI LONČAR GA BO NAREDIL PO SVOJI VOLJI. Na to moramo zelo paziti vsak dan. ZAVEDATI SE JE POTREBNO VSAKO MINUTO, DA BOG ODLOČA O VSEM, SODELOVATI MORAMO Z NJIM V CELOTI, ČE SEVEDA TO ŽELIMO PO SVOBODNI VOLJI.

    JEZUS NOBENEGA NE SILI! VSAK SE LAHKO ODLOČI ZA DOBRO -ALI SLABO oz. za ZLO, IZBERE LAHKO ŽIVLJENJE ALI SMRT.

  42. Hvala says:

    SVETA MAŠA

    ODPUŠČANJE JE POT OZDRAVLJENJA

    Odpuščati pomeni, da ljubimo. Pomeni odpraviti trdosrčnost do nekega človeka. POMENI, DA ODLOŽIMO STVARI, KI “JIH IMAMO ZOPER” ČLOVEKA. POMENI, DA ČLOVEKA OSVOBODIMO VEZI.

    Vendar se zdi, da odpuščamo v plasteh, kakor da bi lupili plasti čebule.

    ODPUŠČANJE JE PROCES ZA VSE ŽIVLJENJE IN MILOST, KI GRE OD TRENUTKA DO TRENUTKA.

    Pater pravi: Odkril sem, da se takrat, KO GOSPODU PREPROSTO DOPUSTIMO, DA DA MOČ NAŠI IZBIRI ZA ODPUŠČANJE , ZAČNE PROCES PREOBLIKOVANJA.

    Odpuščanje razlomi povezavo z NELJUBEZNIJO V PRETEKLOSTI. Starodavna čustva, ki so bila “ŽIVA POKOPANA” SO POLOŽENA K POČITKU.

    PROCES ODPUŠČANJA JE USMERJEN V VEČ SMERI:
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Najprej, v JEZUSOVI navzočnosti PROSIMO POKOJNIKA , NAJ NAM ODPUSTI ZA VSE KRIVICE, KI SMO JIH MORDA STORILI.

    Morda to vključuje, da nismo molili za člane družine, ki so potrebovali molitev.

    Drugič, ODPUSTIMO JIM NJIHOVE GREŠNE NAVADE IN ŠKODO, KI SO NAM JO POVZROČILI,.

    Rečemo lahko: “ODPUŠČAM TI ZA TO, KAR SI STORIL IN ME PRIZADEVA. ”
    —————————————————————————————————————————————————-

    KONČNO, BOGU SE MORAMO OPRAVIČITI ZA GREHE SVOJIH PREDNIKOV. GOSPODU SE MORAMO OPRAVIČITI ZA ŽALITEV, KI SO JO STORILI TI LJUDJE, MOGOČE SKOZI OKULTIZEM.

    Spokorni obred je ključnega pomena za odpuščanje po maši, ker se tukaj odpremo zato, da prejmemo odpuščanje nas samih in drugih.

    PREDSTAVLJAJTE SI JEZUSA, KAKO DRŽI SVOJE ROKE NA VAŠI GLAVI IN VAM GOVORI: “DANES SEM PRIŠEL, DA TE OSVOBODIM. STOPI GLOBOKO V DOLINO ODPUŠČANJA IN BODI OSVOBOJEN.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

  43. Hvala says:

    (AUDIO+VIDEO) Čudovita molitev za notranje ozdravljenje dr. Tomislava Ivančića

    https://blagovest.si/duhovnost/audiovideo-cudovita-molitev-za-notranje-ozdravljenje-dr-tomislava-ivancica/

  44. Miro says:

    V OGLEDALU BOŽJE BESEDE

    UTRUJENA SI OD SVOJIH ŠTEVILNIH POSVETOV: NAJ VENDAR NASTOPIJO IN
    NAJ TE REŠIJO, KI RAZDELJUJEJO NEBO, GLEDAJO ZVEZDE, OZNANJAJO OB
    MLAJIH, KAJ BO PRIŠLO NADTE. GLEJ, POSTALI SO KAKOR STRNJE, OGENJ JIH
    BO POŽGAL, NE MOREJO SI REŠITI ŽIVLJENJA IZ OBLASTI PLAMENA. TO NI
    ŽERJAVICA, DA BI SE ČLOVEK OGREL, NE OGENJ, DA BI KDO SEDEL OB NJEM.
    (Iz 47,13-14)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=205&t=5#Druga+zapoved

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  45. Miro says:

    JEZUS OZDRAVI HROMEGA, KI GA SPUSTIJO SKOZI STREHO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 5,17-26)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+5%2C17-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Danes smo slišali čudovito pripoved o ozdravljenju hromega v Kafarnaumu. Medtem ko Jezus uči pri vhodu v hišo, štirje možje k njemu prinesejo svojega hromega prijatelja; in ker zaradi velike množice niso mogli vstopiti, so na strehi naredili luknjo in spustili nosila predenj. Jezus, ki pridiga, vidi, kako se nosila spuščajo pred njim. ‘Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: “Otrok, odpuščeni so ti grehi!”‘ In nato, kot vidno znamenje, je dodal: ‘Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!’

    Kako čudovit primer ozdravljenja! Kristusovo dejanje je neposreden odgovor na vero tistih mož, na upanje, ki ga polagajo Vanj, na ljubezen, ki jo pokažejo drug do drugega. In Jezus ozdravi, vendar pa ne ozdravi le ohromelosti. Jezus ozdravi vse, odpušča grehe, prenavlja življenje hromega in njegovih prijateljev. Lahko bi rekli, da ga prerodi. Gre za fizično in duhovno ozdravljenje, oboje skupaj. Predstavljajmo si, kako sta se to prijateljstvo in vera vseh prisotnih v tisti hiši povečala zahvaljujoč Jezusovemu dejanju.

    Vprašajmo se torej: na kakšen način lahko danes mi pomagamo pri ozdravljanju našega sveta? Kot učenci Jezusa Kristusa, ki je zdravnik duš in teles, smo poklicani nadaljevati njegovo delo, ‘delo ozdravljanja in zveličanja v fizičnem, družbenem in duhovnem smislu.

    Farizeji se ob ozdravljanju pohujšujejo. Ko Jezus gre k bistvenemu, se pohujšujejo, kajti tam je preroštvo, tam je moč.

    Bistven je naš odnos z Bogom. Mi pa na to velikokrat pozabimo, kakor da bi nas bilo strah ravno tam, kjer je srečanje z Gospodom, z Bogom. Veliko se ukvarjamo s svojim fizičnim zdravjem, posvetujemo se o zdravnikih in zdravilih, kar je dobro. Ampak ali razmišljamo o zdravju srca?

    Pri poročilu o ozdravljenju hromega smo slišali Jezusovo besedo, ki pa bo morda pomagala tudi nam: ‘Odpuščeni so ti grehi.’ Ali smo navajeni razmišljati o tem zdravilu odpuščanja naših grehov, naših napak? Vprašamo se: ‘Ali moram Boga prositi odpuščanja za kakšno stvar?’ ‘V splošnem smo vsi grešniki.’ In danes Jezus vsakemu med nami pravi: ‘Hočem ti odpustiti grehe.’

    Morda kdo v sebi ne najde grehov, ki bi se jih spovedal, ker mu manjka zavedanje o grehih, o konkretnih grehih, o dušnih boleznih, ki jih je treba ozdraviti. In zdravilo, da bi ozdraveli, je odpuščanje.

    Preprosta je stvar, ki nas jo uči Jezus, ko gre k bistvenemu. Bistveno je celotno zdravje: telesa in duše. Dobro varujmo zdravje telesa, a tudi duše. In pojdimo k Zdravniku, ki nas lahko ozdravi, ki lahko odpusti grehe. Jezus je za to prišel, za to je dal življenje.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  46. Hvala says:

    NAJHUJŠE ONESNAŽENJE

    DO VISOKE STOPNJE ONESNAŽENOSTI V DRUŽINI PRIDE ZARADI VPLETENOSTI V OKULTIZEM (čarovništvo, astrologija, itd…). Okoliščine, v katerih se zdi onesnaženje najhuje, so tiste, ki vključujejo SATANIZEM, ZAVRAČANJE VERE IN VERSKIH ZADEV, INCEST IN DRUGE SPOLNE SPREVRŽENOSTI, DROGO IN ZLORABO ALKOHOLA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Obstaja še veliko drugih grehov, ki povzročajo onesnaženje, toda zdi se, da ti povzročajo najhujšo in zahtevajo NAJVEČJE KOLIČINO MOLITVE ZA OZDRAVLJENJE (Iz knjige -Kako ozdraviti rodovne korenine-p. DEGRANDIS) .
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, kot sem že večkrat pripomnila, za alkoholizem je potrebno presekati korenine zla, moliti za vse prednike po očetovi in materini strani IN PROSITI JEZUSA DA JIM ODPUSTI GREHE IN JIH OZDRAVI IN OZDRAVI TUDI POTOMCE. To je res VELIKI PROCES, ČUDOVITI DAR OD BOGA, NJEGOVA NEŽNOST IN SOČUTNOST DO LJUDI……

    Potrebno je veliko moliti, delati pokoro, se žrtvovati za prednike, za svete maše dajati, skratka DOLGA POT, KI JO JE POTREBNO HODITI, TAKO NAROČA JEZUS.

    JEZUS ZDRAVI S SVOJO KRVJO. Zdravi direktno sam ali preko človeka, oz. ljudi. Zelo pomembno je, da si vsak človek to zapomni in ima stalno pred očmi, DA ZDRAVI VSAKO BOLEZEN, SLABOST itd.. SAMO JEZUS.

    Nikoli in nikdar noben človek na svetu ne bo ozdravil nobene bolezni in nobene odvisnosti, tudi alkoholizma ne. Zato je še posebej potrebno, DA SE ČLOVEK NEPRENEHOMA ZAHVALJUJE BOGU ZA VSE IN GA SLAVI.

    • Hvala says:

      V knjigah so molitve za presekanje vsake zvezanosti s predniki, POTREBNO SE JE ODREČI NEGATIVNI DEDIŠČINI OD PREDNIKOV. TO JE RES TEMELJITO ČIŠČENJE RODOVNIKA IN KO BO JEZUS OZDRAVIL RODOVNA DREVESCA, BODO ODPRTI KANALI ZA PRITEKANJE BLAGOSLOVOV.

      Ko družinska drevesca niso ozdravljenja, SO TUDI BLAGOSLOVI, KI SO BILI NAMENJENI DRUŽINI OZ. RODBINAM ZAMRZNJENI.

      Zavedati se moramo da ima JEZUS SVOJ ČAS, SVOJ NAČRT ZA DELOVANJE, VSE MU JE POTREBNO PREPUSTITI, ON PA DAJE NAVODILA IN VODI ČLOVEKA PO POTI, KI JO JE DOLOČIL.

      • Hvala says:

        ČLOVEKOVA PRVA SKRB V ŽIVLJENJU NAJ BO, DA SE BO IZOGIBAL GREHA, PROSIL ZA MILOSTI, KAJTI GREH JE NAJVEČJE ZLO, KI UNIČUJE ČLOVEKA IN GA POPOLNOMA UNIČI! NE UNIČI SAMO TISTEGA , KI GREŠI, UNIČUJE VSE OKOLI SEBE, CELE RODOVE!

        • Hvala says:

          JEZUS MORA BITI NA PRVEM MESTU, mi pa smo ustvarjena bitja, ki naj izpolnjujemo NJEGOVO VOLJO- NJEGOVA NAVODILA, NJEGOVE ZAPOVEDI IN GA POSLUŠAMO, KAJ NAM BO NAROČAL. Kdor ni POSLUŠEN JEZUSU, RAVNA PO SVOJI VOLJI IN DELA PO SVOJIH ODLOČITVAH IN NE ČAKA NA GOSPODOVE REŠITVE!

  47. Miro says:

    JEZUS OZDRAVI HROMEGA – ZAVEDAL SE BOM MNOGIH TEŽAV IN GREHOV, KI KLIČEJO PO REŠITVI IN OZDRAVLJENJU OD GOSPODA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 5,17-26)

    Nekega dne je učil, zraven pa so sedeli farizeji in učitelji postave, ki so prišli iz vseh galilejskih in judejskih vasi ter iz Jeruzalema. In Gospodova moč je bila, da je ozdravljal. Prav tedaj so možje prinesli na postelji človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj. Ker pa zaradi množice niso našli poti, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na streho in ga skoz opeko spustili s posteljo vred ravno pred Jezusa.

    Ko je videl njihovo vero, je rekel: »Človek, odpuščeni so ti tvoji grehi!« Pismouki in farizeji pa so začeli premišljevati in govoriti: »Kdo je ta, ki govori bogokletja? Kdo more odpuščati grehe razen Boga samega?« Jezus pa je spoznal njihove misli in jim je odgovoril: »Kaj premišljujete v svojih srcih? Kaj je laže: reči: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani in hôdi‹? Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je dejal hromemu, »ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!«

    In takoj je vpričo njih vstal, vzel to, na čemer je ležal, šel domov in slavil Boga. Vsi so bili iz sebe in so slavili Boga. Prevzel jih je strah in so govorili: »Danes smo videli čudne reči.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+5%2C17-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Okrog Jezusa je veliko ljudi. Zato, ko je v hiši, spustijo hromega skozi streho. Jezus ga ozdravi tako, da mu odpusti notranjo bolezen greha. Zavedal se bom mnogih težav in grehov, ki kličejo po rešitvi in ozdravljenju od Gospoda. Gospod, pridi k meni in me osvobodi. Pošlji mi tudi ljudi, ki mi bodo pomagali priti do tebe. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  48. Miro says:

    Svetniki so naš kažipot k sveti evharistiji!

    OBHAJILO JE KAKOR UČLOVEČENJE BOŽJE LJUBEZNI V VAS IN ŽERJAVICA,
    KI VAS BO OGREVALA ČEZ DAN. (sv. Peter Julijan Eymard)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  49. Miro says:

    OSEM VPRAŠANJ O KATOLIŠKEM BOGOSLUŽJU, KI ZANIMAJO NEKATOLIČANE (Aleteia)

    TUDI KATOLIČANI, KI V CERKVI NISO TAKO DOMAČI, SO LAHKO PRI NEKATERIH DELIH MAŠE ZMEDENI

    Če niste z mašo “skupaj gor rasli”, vas lahko prvi (ali pa drugi ali pa tretji …) obisk katoliškega bogoslužja precej zmede. V človeku vzbudi občutek, da “vsi poznajo nekakšno skrivnost, ki meni ni znana”.

    Morda vam bo naslednjih nekaj odgovorov na nekatera pogosta vprašanja “novoprišlekov” v pomoč.

    https://si.aleteia.org/2018/04/15/8-vprasanj-o-katoliskem-bogosluzju-ki-zanimajo-nekatolicane/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  50. Miro says:

    MISEL O SVETI EVHARISTIJI

    EVHARISTIJA JE DEJANJE LJUBEZNI V NAJODLIČNEJŠEM POMENU BESEDE,
    KER JE OČETOV DAR: JE SAM SIN. (Giovanni Martinico)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  51. Miro says:

    Nadaljevanje članka Svoboda, postava in vest (piše: Ángel Rodríguez Luño)

    VEST

    »Vest je sodba razuma, po kateri človek spozna nravno kakovost (nravnost) čisto določenega dejanja, katerega misli storiti, ga ravnokar izvršuje ali ga je storil« (Katekizem, 1778). Vest izoblikuje »nravno obveznost v luči naravne postave: je obveznost storiti to, kar človek z dejem svoje vesti spozna za dobro, ki mu je naloženo tu in sedaj.«[23]

    Vest je »poslednja odločujoča norma nravnosti«[24], zato je v primeru ravnanja zoper njo storjeno moralno zlo. Ta vloga odločujoče norme ne pripada vésti zato, ker bi le-ta bila najvišja norma[25], temveč zato ker ima za človeka lastnost, da je poslednja in neizogibna: »sodba vesti nazadnje potrdi skladnost kakega konkretnega ravnanja s postavo.«[26] Ko človek z gotovostjo presodi, potem ko je problem proučil z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, tedaj ne obstaja več nobena nadaljnja stopnja, nekakšna vest vestí, sodba o sodbi, kajti v nasprotnem primeru bi se to nadaljevalo v neskončnost.

    Pravilna ali resnicoljubna vest je tista, ki po resnici presoja o moralnosti nekega dejanja, zmotna vest pa tista, ki resnice ne doseže in ocenjuje kot dobro neko dejanje, ki je v resnici slabo, in obratno. Vzrok te zmote je nevednost, ki je lahko nepremagljiva (in je brez krivde), če v človeku prevlada do te mere, da ni nobene možnosti, da bi jo spoznal in zavrnil, ali pa premagljiva (in pomeni krivdo) v primeru, da bi jo bilo mogoče prepoznati in jo premagati, vendar človek noče ukrepati, da bi jo premagal, in nevednost ostane.[27] Vest, ki je zmotna po človekovi krivdi, ne opravičuje greha in ga lahko celo oteži.

    Vest je gotova, kadar presoja z moralno gotovostjo, da se ne moti. Pravimo, da je verjetna, kadar sodi s prepričanjem, da obstaja določena verjetnost za zmoto, ki pa je manjša od verjetnosti, da ima prav. Rečemo tudi, da je vest negotova, kadar se verjetnost zmote smatra za enako ali večjo od verjetnosti pravilne presoje. Nazadnje pravimo, da je vest zmedena, kadar si ne upa presojati, ker misli, da je grešno tako uresničenje nekega dejanja kot tudi njegova opustitev.

    V praksi se je treba ravnati samo po gotovi in resnicoljubni vesti ali pa po gotovi in nepremagljivo zmotni vesti.[28] Človek ne sme storiti dejanja z negotovo vestjo, temveč mora odstraniti dvom tako, da moli, da vprašanje prouči, da vpraša za nasvet itd.

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-26-svoboda-postava-in-vest/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  52. janez says:

    Nekaj najlepših misli Svete Matere Terezije o ljubezni

    1. Kaj lahko narediš za mir na svetu? Pojdi domov in ljubi svojo družino.

    2. Ne moremo vsi delati velikih stvari. Lahko pa delamo majhne stvari z veliko ljubeznijo.

    3.Največja revščina je osamljenost, in občutek, da te nihče ne ljubi.

    4.Če sodiš ljudi, nimaš časa, da bi jih ljubil.

    5.Vsakič, ko se komu nasmehneš, je to dejanje ljubezni, prelepa stvar, dar drugi osebi.

    6.Veliko teže je potešiti lakoto po ljubezni kot lakoto po kruhu.

    7.Če želi ljubezen biti pristna, niso potrebna izredna dejanja. Moramo pa ljubiti, ne da se pri tem utrudimo. Bodi zvest v malih stvareh, kajti v tem je tvoja moč.

    8.Ne vem, kakšna natančno bodo nebesa. Vem pa, da nas Bog, ko bomo umrli in prišli predenj, da nas bo sodil, ne bo vprašal: »Koliko dobrih del si naredil v življenju?«, ampak raje: »Koliko ljubezni si vložil v to, kar si delal?«

    9.Preprosta pot:
    Tišina je molitev.
    Molitev je vera.
    Vera je ljubezen.
    Ljubezen je služenje.
    Sad služenja je mir.

    10.Sem majhen svinčnik v rokah Boga, ki piše ljubezensko pismo ljudem vsega sveta.

    Kjer je ljubezen, tam je Bog je čudovita knjiga Matere Terezije prav tako: Pridi, bodi moja luč. Slednja predstavlja življenje matere Terezije z vidika njenega odnosa z Bogom in njene predanosti tistim, za katere jo je Bog poklical, da jim služi – najbolj ubogim od ubogih. Poslani, da olajša trpljenje ubogih, je bilo namenjeno, da se poistoveti z njimi in v globini svoje duše izkusi njihovo bolečino in boj. Vztrajno in intenzivno trpljenje je sprejela z junaškim pogumom in zvestobo, kar priča o njeni nadnaravni veri v Boga in izročitvi Njegovi volji. Za mnoge je bilo opogumljajoče razkritje teh skritih vidikov življenja matere Terezije. To je vodilo do ideje, da bi naredili dostopnejši vpogled v njeno notranjost, ki nas lahko nauči, kako ravnati z našimi boji in trpljenjem. Rad Te Imam Sveta Mati Terezija. Tako kot nekatere druge svetnike in Joba, Te je Bog preizkušal, pa si ostala stanovitna in trdna v Veri in Ljubezni do Jezusa, do smrti. Hvala Mati Terezija. Prosim Moli za nas Boga in Marijo, da sliši in usliši naše molitve! Janez

  53. Miro says:

    SAMO DVEH VRST LJUDJE SO NAŠLI DETE: PASTIRJI IN MODRI. PREPROSTI IN UČENI. TISTI,
    KI VEDO, DA NE ZNAJO NIČESAR, IN TISTI, KI VEDO, DA NE ZNAJO VSEGA. NIKOLI ČLOVEK,
    KI MISLI, DA ZNA VSE. NITI SAM BOG NE MORE PREVZETNEŽU NIČESAR POVEDATI.

    Misel Fultona Sheena

  54. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK MED OPOLDANSKIM NAGOVOROM: Z JEZUSOM VEDNO OBSTAJA MOŽNOST ZAČETI ZNOVA (nedelja, 4. december 2022)

    Z Jezusom vedno obstaja možnost, da začnemo znova. Nikoli ni prepozno! Vedno je možnost začeti znova. Bodite pogumni. On je blizu nas v tem času spreobrnjenja. Vsakdo bi si lahko mislil: »V sebi imam to stanje, ta problem, ki se ga sramujem. Toda Jezus je ob tebi. Začni, vedno je možnost narediti naslednji korak. Čaka na nas in se nas nikoli ne naveliča. Nikoli se ne utrudi, tudi če smo nadležni. Prisluhnimo Janezovemu pozivu, naj se vrnemo k Bogu in ne pustimo, da ta advent milosti gre mimo kot dnevi na koledarju, kajti to je čas milosti za nas, zdaj, tukaj! (odlomek iz nagovora papeža Frančiška)

    Celoten nagovor svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-12/papez-francisek-z-jezusom-vedno-obstaja-moznost-zaceti-znova.html

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  55. Miro says:

    Nadaljevanje članka Svoboda, postava in vest (piše: Ángel Rodríguez Luño)

    SVOBODA IN ZAKON

    Obstajajo načini za obravnavanje moralnih vprašanj, pri katerih se zdi, da predpostavljajo, da so etične zahteve, ki jih vsebuje moralni zakon, nekaj eksternega glede na svobodo. V tem primeru izgleda, da si svoboda in zakon nasprotujeta in se medsebojno omejujeta: kakor da bi se svoboda začela tam, kjer se konča zakon, in obratno.

    V resnici pa svobodno ravnanje ne izhaja iz nagona ali iz fizične ali biološke potrebe, temveč ga vsak človek uravnava skladno s svojim spoznanjem o dobrem in zlu: svobodno uresničuje dobro, ki je vsebovano v moralnem zakonu, in svobodno se izogiba zlu, ki ga po istem zakonu spoznava.

    Zanikanje dobrega, ki ga človek spozna po moralnem zakonu, ni svoboda, temveč greh. To, kar nasprotuje moralnemu zakonu je greh, ne svoboda. Zakon vsekakor nakazuje, da je treba popravljati želje po uresničevanju grešnih dejanj, ki jih človeška oseba lahko izkusi: želje po maščevanju, po nasilju, po kraji itd., toda to moralno navodilo ni v nasprotju s svobodo, ki vselej stremi k svobodni potrditvi dobrega s strani človeka, prav tako pa ne predstavlja prisile nad svobodo, ki vedno ohranja žalostno možnost, da greši. »Delati slábo ni osvoboditev, temveč suženjstvo (…). Morda [človek tako] dokaže, da je ravnal v skladu s svojim izborom, ni pa uspel izraziti glasú resnične svobode, saj je postal suženj tega, za kar se je odločil; odločil pa se je za najslabše, za odsotnost Boga, in tam ni svobode.«[20]

    Nekaj drugega pa je to, da človeški zakoni in predpisi zaradi splošnosti in strnjenosti izrazov, s katerimi so izraženi, lahko v kakšnem posebnem primeru tudi niso verni pokazatelj tega, kar mora določena oseba storiti. Dobro vzgojen človek ve, da mora v teh konkretnih primerih storiti to, kar z gotovostjo spozna kot dobro.[21] Ne obstaja pa noben primer, ko bi bilo dobro, da nekdo stori notranje slabo dejanje, ki ga prepoveduje negativna zapoved naravnega moralnega zakona ali pozitivnega božjega zakona (prešuštvo, premišljeni umor itd.).[22]

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-26-svoboda-postava-in-vest/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  56. Miro says:

    ZAUPAJ V GOSPODA Z VSEM SVOJIM SRCEM, NA SVOJO RAZUMNOST PA SE NE ZANAŠAJ.
    NA VSEH SVOJIH POTEH GA SPOZNAVAJ IN ON BO URAVNAVAL TVOJE STEZE. (Prg 3,5-6)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=194&t=5#Prva+zapoved

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  57. Miro says:

    ČE DOBRO MISLITE O DRUGIH, BOSTE TUDI DOBRO GOVORILI
    O DRUGIH IN DRUGIM. ČESAR POLNO JE SRCE, TO USTA RADA
    GOVORE. ČE JE VAŠE SRCE POLNO LJUBEZNI, BOSTE GOVORILI
    O LJUBEZNI. NASILJE JEZIKA JE ZELO RESNIČNO – OSTREJŠE
    OD VSAKEGA NOŽA, GLOBOKO RANI IN USTVARJA GRENKOBO.

    Misel sv. Matere Terezije

  58. Miro says:

    PRIPRAVITE GOSPODOVO POT, ZRAVNAJTE NJEGOVE STEZE!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 3,1-12)

    Tiste dni se je pojavil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal z besedami: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« To je tisti, o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju: Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij. Hranil se je s kobilicami in z divjim medom. Tedaj so prihajali k njemu ljudje iz Jeruzalema in vse Judeje in iz vse pokrajine ob Jordanu. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Ko pa je videl, da prihaja k njegovemu krstu precéj farizejev in saducejev, jim je rekel: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi? Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja. Ne domišljajte si, da lahko v sebi govorite: ›Abrahama imamo za očeta,‹ kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke. Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Jaz vas krščujem v vodi za spreobrnjenje; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju. Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+3%2C1-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    GLAS VPIJOČEGA V PUŠČAVI

    Ob današnjem evangeliju nas nagovarja lik Janeza Krstnika. Jezusov glasnik doživlja prezir: Kdo si in kako da krščuješ, če nisi ne Mesija ne Elija ne prerok? Janez Krstnik se ne boji teh vprašanj. Jasno pove, da je nič, da ni niti beseda, je le glas, ki ga daje za tistega, ki pride za njim in kateremu ni vreden biti niti služabnik, da bi mu odvezoval sandale.

    Tudi mi nismo kaj več kot nič, vsa naša moč je v Njem. Kljub naši nevrednosti pa Bog računa na nas. Želi, da vztrajno zastavljamo svoj glas zanj, ki se skriva v majhnih, ranljivih in brez imena.

    Kako naj to dosegamo? Biti blizu majhnim, je mogoče le, če sami sprejmemo svojo nemoč in si priznamo svoje meje. Čutiti z ranjenimi in ‘pretepenimi’ je mogoče, če ne bežimo pred svojo bolečino in ranjenostjo. Biti glas tistih, ki nimajo ne imena ne ugleda, je mogoče le, če ne skrbimo za videz, za to kako bomo izpadli, ampak nam je več vredna resnica kot dobro ime.

    Če hočemo biti pravi pričevalci in najti trajno veselje, se moramo odpreti Božjemu glasu. To je povabilo današnjega evangelija. Naše predstave, naše želje in naša hrepenenja so pogosto usmerjena v trenutno srečo. Da bi videli globlje, se moramo odpreti.

    Torej današnji evangelij zelo preprosto izraža osnovno resnico našega življenja. Poklicani smo k pričevanju, k temu, da pričujemo o luči, pa čeprav bomo zaradi tega zavrnjeni kot tisti, o katerem pričujemo. S čim naj pričujemo, pa nam je verjetno že jasno. S ponižnostjo, skromnostjo, darovanjsko ljubeznijo, pozornostjo za stisko bližnjega, zmernostjo, krotkostjo, marljivostjo in iskrenostjo.

    To bo prvo pričevanje, prihod luči v našo sivo vsakdanjost. Če bomo pričevali v najožjem krogu, bo mogoče pričevanje prenesti tudi na naša delovna mesta in v družbo, ki nas obdaja.

    Potrebno je verjeti, da nam je Gospod že podaril vse, kar za pričevanje potrebujemo. Nič nam ne manjka, le verjeti moramo, da nam je dal dovolj talentov, ravno prav. Talenti so tisto, kar nam je podaril v zibelko in ne tisto, kar smo že razvili. Dal nam je posluh, ne to da igramo kitaro; dal nam je vztrajnost, ki smo jo lahko razvili; dal nam je sočutje, iz katerega delamo drugim dobro. Talentov, danih v zibelko, nam ne more nihče vzeti! Z njimi smo že v polnosti Božji otroci, poklicani da z njimi trgujemo.

    Talente, ki smo jih prejeli, moramo množiti. V trgovanju, ki je služenje Bogu in ljudem, je naša sreča. V tem trgovanju se naši talenti množijo in razveseljujejo nas in naše bližnje.

    Neprestano se moramo prizadevati za pravo podobo Boga. Pomembno je, da v nas odganjamo misli, ki nas napolnjujejo s krivico, užaljenostjo in vsem slabim. To, kar se nam vriva, nam sporoča, da nismo prav razumeli ne darov, ne Darovalca.

    Veselje pričevanja je že v hrepenenju samem. Hrepenenj po neskončnem veselju in sreči ne bomo dosegli. Neizpolnjenost ni razlog za žalost, ampak še za globlja hrepenenja, ki nas vedno znova vabijo na pot čudovitega pričevanja.

    Torej pojdimo na pot pričevanja in ob jaslicah z veseljem pred Gospodarja položimo svoje talente in naj tudi mi slišimo: Glej si glas vpijočega!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  59. Hvala says:

    SVETA TEREZIJA AVILSKA JE NAPISALA:

    HUDOBNI DUH VČASIH VDIHNE HREPENENJE PO VELIKIH DELIH Z NAMENOM, DA V GOSPODPVI SLUŽBI NE BI POČELE TEGA, KAR ZMOREMO, TEMVEČ BI SE ZADOVOLJILE S HREPENENJEM PO NEMOGOČEM. ČE MOLITE IN S TEM VELIKO POMAGATE, NI TREBA , DA POLEG TEGA HITITE VSEMU SVETU NA POMOČ.

    POMAGAJTE RAJŠI TISTIM S KATERIM ŽIVITE. TO BO VEČJE DELO LJUBEZNI, KER IMATE DO NJIH VEČJE DOLŽNOSTI.

    ALI MISLITE, DA JE MAJHNA STVAR, ČE STE GLOBOKO PONIŽNE IN SPOKORNIŠKE, USLUŽNE IN LJUBEZNIVE DP VSEH IN GOJITE ŠE DRUGE KREPOSTI; DA SPODBUJATE TUDI DRUGE K TEMU IN TUDI V NJIH VŽIGATE OGENJ LJUBEZNI DO GOSPODA, KI GORI V VAS?.

    To je nekaj velikega in Gospodu nadvse všečna služba. Če boste udejanjale to, kar zmorete, boste Njegovemu Veličanstvu dokazale, da bi bile voljne storiti še več, če bi mogle. ZATO VAS BO GOSPOD TUDI NAGRADIL KOT DA STE PRIDOBILE VELIKO DUŠ. (iz knjige -Notranji grad).

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Sama sem velikokrat že to omenila. Zavajanje hudobca pride, da bi delali dobra dela po svojem načrtu, svoji volji, hlepenju po nečem vidnem-večjem, to je človeška želja velikokrat, ki pa včasih NIMA SKUPNE TOČKE Z GOSPODOVO ŽELJO.

    Gospod je vsakega človeka POSTAVIL TJA KJER MORA BITI IN TAM MORA DELATI IN IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO, NE PA BEGATI PO SVOJIH ZAMISLIH.

    Če ima nekdo zakon, otroke mora dosledno izpolniti vse kar naroča JEZUS V TEM STANU, prav tako tisti, KI SO SAMSKI IN PA POSVEČENE OSEBE .

    Gospod je že od začetka stvarjenja sveta vedel in videl KJE BO VSAK POSAMEZNIK, KI GA JE USTVARIL DELOVAL.

    Sicer pa ni nobene bojazni, ČE NEKDO ŽELI NEKAJ DRUGEGA POČETI KOT TISTO, KAR MU JE GOSPOD PRIPRAVIL V SVOJEM NAČRTU, NAJ GA VPRAŠA IN PROSI DA MU POVE ČE JE TA NJEGOVA ŽELJA V SKLADU Z NJEGOVO VOLJO.

    Gospod vsakemu razodene načrt, ki ga prosi za to, SAMO POTRPLJENJE MORA IMETI.

    • Hvala says:

      TEREZIJA AVILSKA: NE ZIDAJMO STOLPOV BREZ TEMELJEV! GOSPOD NE GLEDA TOLIKO NA VELIKOST DEJANJ KAKOR NA LJUBEZEN, S KATERO JIH OPRAVLJAMO. STORIMO, KAR MOREMO, PA NAM BO NJEGOVO VELIČASTVO POMAGALO, DA BOMO ZMOGLE ČEDALJE VEČ.

      V tem kratkem življenju, ki bo morda krajše, kot si mislimo, darujmo GOSPODU ZUNANJO IN NOTRANJO DARITEV, KOLIKOR PAČ ZMOREMO. Njegovo Veličanstvo jo bo pridružilo daritvi , ki jo je na križu za nas darovalo Očetu; tako bo postala zaslužna zaradi naše LJUBEZNI, NAJSI SO NAŠA DELA ŠE TAKO SKROMNA.

      :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

      Človek , ki želi služiti Bogu NAJ NAJPREJ PROSI ZA PONIŽNOST, POSLUŠNOST IN POTRPLJENJE. Kajti po tem BO DELAL z največjo ljubeznijo in služil v pravem pomenu Gospodu.

      KAKO PRIJETNA JE BOGU DARITEV, ČE NEKDO PONIŽNO SPREJME DELO, KI GA OPRAVLJA, PA NAJ BO TO SAMO POMETANJE JAVNE CESTE.

      Kako velik je človek v Gospodovih očeh, ki z veseljem pometa smeti. TA NJEGOVA LJUBEZEN DO DELA, KI GA OPRAVLJA Z VESELJEM, PREMAGA ŠE TAKO TEŽKE STISKE.

      Če ste postavljeni v družino in imate morda odvisnika- to je bolnik, invalida, nerazumevanje, vernega in nevernega skupaj itd…glejte v njem JEZUSA. KAKO VELIKO DELO JE TO, ČE SE Z LJUBEZNIJO PRENAŠA VSAK DAN, BOG GA BO BOGATO POPLAČAL.

      PRAVA LJUBEZEN DO BOGA IN DO LJUDI SE KAŽE V TEM, ČE Z VESELJEM SPREJMEŠ KAR TI JE POSLAL GOSPOD IN MU S TEM SLUŽIŠ IN TUDI LJUDEM.

      Ne iskati svojih zadovoljstev in užitkov v nekaterih delih, ki so po merilu človeka “velika” če je Gospod drugače odločil, GOSPOD GLEDA Z BOŽJIMI OČMI.

  60. Hvala says:

    V KNJIGI -KAKO OZDRAVITI RODOVNE KORENINE, SO NAPISANE MOLITVE ZA MEDGENERACIJSKO OZDRAVLJENJE

    JEZUS ZDRAVI, JEZUS VSTOPA…

    TU STA DVE METODI: Prvi proces je osebna molitev za družinsko zgodovino, drugo poglavje pa je osredotočeno okrog evharistije v ozdravljenju družinskih ran in vključuje vzorec očiščenja generacij prednikov po očetovi in materini strani.

    Predstavljeno je OZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNI:

    MEČ SVETEGA DUHA SEKA VSE VEZI Z VSAKOVRSTNIMI BOLEZNIMI -(vzorci telesnih bolezni zakodirani v našo dediščino-to je dediščino potomcev, da prenehajo obstajati).

    Nastopiti je potrebno zoper koreninski vzrok vseh fizičnih neredov in nerazložene slabosti.

    GOSPOD OSVOBAJA UČINKE TEH BOLNIH POTI, KI SO SE UKORENINILE MED PREDNIKE.

    ODPUŠČANJE: OČE ODPUSTI TISTIM V MOJI DRUŽINI, KI SO IZBRALI BOLEZEN, DA BI SE IZOGNILI ŽIVLJENJU, ZA VSE NAČINE, KAKO SO TO STORILI; IN ZA VSE NAČINE, KAKO SO SVOJE POTREBE POSKUŠALI ZADOVOLJITI NA NEZDRAVE NAČINE.

    • Hvala says:

      SEKIRA NA KORENINO: Nastopa se zoper vzorce neskončnega trpljenja, razdirajo se poti trpljenja zaradi občutka nekoristnosti, nevrednosti in brezupnosti, nastopa se zoper vse ponavljajoče vzorce strtih src, občutkov neukoreninjenosti in nepripadnosti, zoper vse poti obupa, nevrednosti, čustvene travme in ohromelosti,

      VSE UKORENINJENE VZORCE ZDRAVI JEZUS-VSAK VZOREC SRAMOTE, BOLEČINE IN ŽALOVANJA.

      Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo torej, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj.«

      https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+3%2C9&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

  61. janez says:

    Pater Anselm Grün – Ena od bolezni današnjega časa je, da smo družba gledalcev (povzetek zanimivih misli) – Radio Ognjišče

    Prvi osrednji Misijonski nagovor pripada patru Anselmu Grünu. » Samo če vidim v svojem življenju smisel, dobim moč za življenje in željo, da se ga lotim,« je v pogovoru za naš radio Ognjišče, ki smo ga posneli že januarja, povedal pater.

    Doživljam, da mnogi mladi v življenju rajši ostajajo gledalci, bojijo se življenje oblikovati, ga tvegati in vzrok za to, da nimajo poguma, da bi tvegali življenje, je pogosto v tem, da so do sebe preveč zahtevni, vse mora biti popolno, vse moram dobro znati, in potem si ne upajo začeti. Zame je ena od bolezni današnjega časa, da smo družba gledalcev, da ljudje vedno ostajajo gledalci. Zame je pomembno mesto v Svetem pismu v 3. poglavju Markovega evangelija, ko je Jezus ozdravil človeka s posušeno roko. To je zame podoba človeka, ki so noče opeči prstov, ki se vedno potegne nazaj in se prilagodi ter si ne upa živeti. Jezus pa mu reče: Stopi v sredo, soočiti se moraš z življenjem, in stegni roko, vzemi življenje v svoje roke! To je zelo pomembno, naše življenje ne bo uspelo, če se ga ne bomo sami lotili.

    Drugo je ljubezen. To ni le čustvo, ni le ljubezen do bližnjega, ljubezen je tudi moč, ki je v nas, božanska Moč. Evangelist Janez pravi: Bog je ljubezen in, kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu. Na dnu naše duše je izvir ljubezni, iz tega izvira moramo delati in potem bo iz našega delovanja izhajal tudi blagoslov. Smisel. Če nimam smisla, tudi nimam energije. Terapevt Viktor Frankl pravi, da imamo danes veliko, od česar živimo, veliko stvari, in premalo, za kar živimo. In samo če vidim v svojem življenju smisel, dobim moč za življenje in željo, da se ga lotim.

    Upanje je zame ena najvažnejših krščanski kreposti, vera, upanje, ljubezen. Latinci pravijo: Dum spiro, spero, dokler diham, upam. Upanje bistveno spada k življenju, brez upanja ni nobene moči. Filozof Ernst Bloch pravi, da je človeško ravnanje dragoceno le takrat, ko ga zaznamuje upanje in ko posreduje upanje. Upanje je zame zelo pomembna krepost. Pravimo, da upanje umre zadnje, kar pa tudi pomeni, da če nimam upanja, je tukaj smrt. Upanje oživlja in kristjani imamo nalogo, da v tej družbi gojimo upanje. V Prvem Petrovem pismu beremo: »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas.« Očitno so ljudje v prvem stoletju čutili, da imajo kristjani drugačno upanje, in to jih je očaralo. To bi bila tudi naša naloga v našem svetu in družbi, da zanetimo iskro upanja.

    Veselje je tudi čustvo, ki razširja srce. Veselja ne morem ukazati, vendar takrat, ko je življenje izpolnjeno, ko vidim smisel v svojem življenju, je moj odziv veselje.
    Dandanašnji, tako se zdi, je vedno več strahu in depresije, ki je posledica strahu pred življenjem samim. Kot da smo z odstranitvijo misli na smrt odstranili neločljivi del življenja …
    Strah pred življenjem ima dva vidika: na eni strani je strah, da življenja ne obvladam, da nisem dovolj dober, potem človek sploh ne začne, strah ga hromi, strah pokaže, da imamo pretirana merila, pretirane podobe, da mora biti človek vedno popoln, vedno dobro razpoložen, in hkrati čutim, da teh podob ne morem izpolniti. Drugi vidik pa je strah pred smrtjo, ki vodi v strah pred življenjem. Švicarski terapevt Jung je nekoč rekel, da ostane sredi življenja živ tisti, ki je pripravljen umreti. Lahko bi rekli: Če vsak dan mislim na smrt, me ni več strah. Živim v tem trenutku, vem, da je življenje omejeno, vendar živim v celoti v tem trenutku. Veliko ljudi pa odriva misel na smrt in potem jih je strah, da je življenja konec, da ni imelo nobenega smisla, da so bili samo koščki. Kristjani verujemo, da tudi življenje v koščkih s smrtjo postane celo, Bog ga naredi celega.

    Psihologi pravijo, da je bolezen našega časa brezodnosnost: nimamo odnosa do sebe, nimamo odnosa do ljudi, nimamo odnosa do narave in nimamo odnosa do Boga.
    »Ljubezen je najlepši dar, ki ga je Bog skril v naše srce.« Tako ste zapisali v knjižico »O čudežu Ljubezni«. O ljubezni se danes veliko govori, toda ko pogovor nanese na Ljubezen, ki se daruje, večinoma naletimo na odgovor, kot ga je slišal že apostol Pavel: »O tem bi te poslušali kdaj drugič.« (Apd 17, 32). Je darovanje za drugega res tako tuje današnjemu človeku? Psihologi pravijo, da je bolezen našega časa brezodnosnost: nimamo odnosa do sebe, nimamo odnosa do ljudi, nimamo odnosa do narave in nimamo odnosa do Boga. Sposobnost za odnose pa je eden bistvenih izzivov za človekovo zdravje. Ljudje hrepenijo po tem, da bi zaupali, da bili ljubljeni in da bi lahko sami ljubili, a tudi tedaj jih je pogosto strah: če imam nekoga rad in se mu približam, bo spoznal moje senčne strani, jaz pa bi bil rad na zunaj videti popoln in nosil popolno masko. Zato se bojim nekomu približati, saj bi ta potem lahko videl tudi moje šibkosti in napake. To je spet povezano s pretiranimi pričakovanji do ljubezni, da ljubezen samo osrečuje. K ljubezni spada tudi resnica, in samo ko sprejmem resnico in zaupam, da jo bo tudi drugi, ko me ni strah, da bo drugi spoznal resnico, šele tedaj lahko res ljubim, se približam drugemu in prenesem srečo ljubeče bližine.

    »Depresivni človek hrepeni po tem, da bi bilo v njegovi duši spet svetlo.« Tudi to je stavek iz ene vaših knjig. (Ti si moj angel, op.) Toda včasih se zdi, da ljudje zavračajo prav tisto edino luč, ki edina lahko prežene temo. Ali morda tudi zato, ker se jim ne znamo približati?
    Depresija pomeni, da se v duši stemni. Nekateri se želijo znebiti depresije z jemanjem zdravil. To je lahko v pomoč, prava pomoč pa je vera. Vera ne pomeni, da je Bog čarovnik, ki s čarovnijo odstrani mojo depresijo, temveč da se tedaj, ko svojo depresijo, svojo praznino in temo postavim pred Boga in si predstavljam, da Njegova luč in ljubezen lije vanjo, depresija lahko spremeni. To pa pomeni, da se srečam z Bogom in da se srečam s svojo lastno resnico. In ko že govorimo o depresiji, kaj je smisel depresij? Depresije pokažejo, da imam pretirana pričakovanja do življenja, da mislim, da bi moral biti vedno zdrav, vedno vesel, da hočem biti popoln. Neki psiholog pravi, da je depresija klic duše na pomoč, proti pretiranim samopodobam, da bi morali biti vedno popolni, vedno uspešni, vedno pozitivni. Tako je depresija povabilo, da se poslovimo od teh podob in hkrati pustimo, da našo têmo zalije Božja ljubezen in Božja svetloba.

    V vaši knjigi »Kraljica in divja ženska« govorite tudi o tem, kako družba povsem napačno poveličuje določena stališča in drže. To poveličevanje sodobnih praks bi lahko verjetno razširili kar na celotno družbo, ki nas skoraj sili v drže, ki človeku v temelju niso lastne. Navidezna osvobojenost in začetna sreča pa se prej ko slej razblini in človeka nato pričaka praznina, v kateri ostane sam. Kako obuditi smisel bivanja pri notranje ranjenih?

    Hildegard von Bingen pravi, da je umetnost življenja v tem, da rane spremenimo v bisere. Pri človeku, ki je bil zelo ranjen v otroštvu, je prvi korak, da si te rane ogledam, zaznam njegovo bolečino, hkrati pa prepoznam to ranjenost kot priložnost, da se podam na pot, da postanem bolj občutljiv za druge ljudi, priložnost, da postanem bolj živ, bolj občutljiv, rane me naredijo občutljivega za druge ljudi. Grki pravijo, da samo ranjen zdravnik lahko pozdravi. Mi pa si svojih ranjenosti ne dovolimo, hočemo jih pokriti, vendar od tega cel človek zboli. Samo če so rane odkrite, če se spremenijo v bisere, ima človek lahko spet upanje za svoje življenje. V naši cerkvi imamo veliko podobo Križanega in njegove rane so zlate. To je lepa prispodoba, rane bolijo, vendar kažejo tudi zlati sij moje duše, notranje zlato, in če na rane gledam tako, sem spravljen sam s seboj in čutim: Da, moje življenje je s tem postalo bolj živo in tudi za druge.

    To, kar je za nas najtežje, je odnos do nas samih. Kako živeti zdrav odnos do sebe, kako najti pravo ravnovesje med »cenim se« in »ostajam ponižen«? Kako se »pravilno« obnašati do nas samih?
    Po eni strani moram biti hvaležen za darove, ki mi jih je dal Bog. In vsak človek je prejel od Boga darove. Ne bi pa se smel primerjati z drugimi ljudmi, kajti če se primerjam, se bom vedno počutil manjvreden. Zato je pomembno, da si dopuščam oboje: da sem hvaležen za sposobnosti, hkrati pa sem ponižen in sprejemam svoje šibkosti. Potem me ne bo strah, da bodo drugi odkrili moje šibkosti, te smejo obstajati, priznavam jih. Latinska beseda za ponižnost je humílitas, povezana z besedo humus (= zemlja, prst), kar pravzaprav pomeni, da stojim z obema nogama na tleh in sem dovolj pogumen, da se spustim v globine svoje duše in tam zaznam tudi temo in šibkost. Če človek v sebi poveže oba pola, hvaležnost in ponižnost, se lahko veseli svojih sposobnosti in tega, kar mu uspe, tega, da je njegovo življenje rodovitno, ne da bi postal ošaben in se postavljal nad druge.

    Skrivnost biti kristjan je, da smemo sami postati blagoslov za druge
    Greh je prinesel razkol med Boga in človeka. In človek živi v tem razkolu od Abrahama naprej. Sveto pismo je zgodba, kako se človek spet uči živeti z Bogom, kako naj Ga ne doživlja več kot sebi nasprotnega. Kako naj to temeljno resnico povemo ljudem, ki so izgubili vsakršno povezavo z vero? Tudi ljudje, ki ne verujejo, se pogosto počutijo krive, krive, da so druge prizadeli, na primer v partnerstvu, v zakonu, krive, ker so na primer v otroštvu storili kaj napačnega. Občutki krivde bistveno spadajo k človeku. Seveda jih lahko obravnavamo terapevtsko in psihološko, toda vera je pomembna pomoč za zaupanje: Bog mi odpustí mojo krivdo, to pomeni, da smem spet živeti z mirno vestjo. Občutki krivde vodijo v slabo vest, slaba vest pa vzbudi v naši notranjosti notranjega sodnika, ki nas neprestano obtožuje. Tega sodnika imajo tudi ljudje, ki ne verujejo. Vera je pač pomembna pomoč: Bog me brezpogojno ljubi in sprejema, in če bi bil kriv, postavim svojo krivdo predenj in zaupam, da mi jo odpusti.

    Pater Anselm Grün: Radio Ognjišče dne 29.03.2020

  62. janez says:

    1. adventna nedelja Župnija Šempas in Osek
    Iz 2,1−5; Rim 13,11−14; Mt 24,37−44

    Prihod Sina človekovega
    24,37 Kakršni so bili namreč Noetovi dnevi, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega.
    38 Kakor so namreč v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo,
    39 in niso spoznali, dokler ni prišel potop in vseh odnesel, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega.
    40 Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen.
    41 Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena.
    42 Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod!
    43 Vedite pa, da bi bil hišni gospodar buden, če bi vedel, ob kateri straži pride tat, in ne bi pustil vlomiti v svojo hišo.
    44 Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.«

    Ali Bog krade?
    Da krade Cerkev smo že večkrat slišali. V današnjem evangeliju pa je kot tat predstavljen celo Bog. Ob uri, ko ne mislimo, ko ne bomo budni, nam bo zahrbtno okradel najdragocenejše: naše načrte, imetje, zdravje in na koncu tudi življenje. Mogoče smo že doživeli kaj podobnega. Bližnje srečanje z roparjem nas prestraši in spremeni. Ob njegovi predrznosti in premetenosti s katero vstopi v naš dom in nam vzame to, na kar smo se prej zanašali, nas spreleti srh. Nikoli več se ne počutimo tako brezskrbno kot prej. S strahom zaklepamo in odklepamo hišna vrata. V strahu premišljujemo kje bi lahko naslednjič vlomil. Kdor je doživel, da so ga okradli, težko prometno ali kakšno drugo nesrečo, ali so mu v telesu odkrili kako sumljivo temno tvorbo, pozna ta občutek. Namesto, da bi užival na primer v vožnji, razmišlja o črnih scenarijih.

    Od takrat naprej se ne počuti več tako varnega in samozavestnega. Noben varnostni sistem, nobena zdravstvena kura mu več ne more zagotoviti miru. Vedno je pozoren, previden in skrben, da bi preprečil najhujše. Božja beseda današnje prve adventne nedelje nam pravi, da bi morala biti naša pričakovanja in naš strah usmerjen v drugo smer. Edino pomembna stvar, za katero je vredno biti v skrbeh in strahu, je naše večno zveličanje. Jezus prihaja nepričakovano in nas lahko najde nepripravljene. Ob vesoljnem potopu je bila največja napaka ljudi, da so se obnašali brezskrbno in brezbrižno glede Jezusovega prihoda. Na Boga in na njegov prihod sploh niso pomislili, kaj šele, da bi ga s strahom pričakovali. Ukvarjali so se sami s seboj. Mislili so samo nase, delali samo zase in za ta trenutek. Jedli so in pili, se možili in se ženile, dokler ni bila mera polna in je Bog poslal potop. Njihov smrtni greh je bil materializem. Če bi jim kdo kaj očital, bi mu odgovorili: »Saj ne delamo nič slabega, če brezskrbno uživamo življenje.« Vendar Bog jim je odgovoril s potopom. V trenutku jih je okradel vsega, za kar so mislili, da je njihovo, da jim pripada, da imajo do tega pravico.

    Preden nadaljujemo moramo povedati, da ni Bog tisti, ki krade, ampak da krademo mi ljudje. Življenje in vse, kar imamo, ni naše, ampak Božje. Bog nam je nezasluženo posodil in nepričakovano nam bo tudi vzel nazaj. Največkrat rečemo, da nam je Bog dal ali podaril, pa ni res. Samo posodil nam je, ker nam bo gotovo, in to kmalu, vzel nazaj. Vzel pa nam bo zato, da nam bo lahko dal novo, večno, poveličano življenje. Če se obnašamo kakor, da je vse, za vedno, samo naše, smo veliki naivneži in kradljivci.

    Adventni čas je čas pričakovanja Jezusa. Adventno živimo in se obnašamo, če pričakujemo in si celo želimo, da bo Jezus vsak čas prišel. V bistvu moramo biti pozorni na tri Jezusove prihode:
    – Na zgodovinski Jezusov prihod na svet pred dva tisoč leti. Ta nam je približan zlasti po razodetju. Na ta prihod smo pozorni, če beremo, premišljujemo in izpolnjujemo božjo besedo. Obenem tudi, če spoštujemo cerkveno učiteljstvo in izročilo Cerkve.
    – Drugič moramo biti pozorni na današnji Jezusov mistični prihod v naša srca. Sedaj prihaja Jezus v naša srca po zakramentih in molitvi. Srečujemo pa ga tudi v najmanjših bratih in sestrah, ki so potrebni naše pomoči.
    – In tretji Jezusov prihod bo ob naši smrti in ob sodbi ob koncu sveta.

    Premislimo kako ga pričakujemo: z veseljem in hkrati s strahom; ali pa nas njegov prihod niti ne zanima, ker smo zaposleni z drugimi stvarmi? Judovska zgodba pravi, da je Mesija neskončno dolgo čakal, da bo lahko prišel na zemljo. Nekoč pa se je usmilil pobožnega Juda in mu rekel: »Pridi tukaj imaš vrečo. Če kaj potrebuješ, kar sezi z roko v to majhno črno vrečo in boš našel. Če pa pride sovražnik mu pokaži notranjost vreče in bo vanjo izginil.« Jud pa si ni želel prihoda Božjega Sina, ampak ko je s pomočjo vreče postal bogat in brez težav, je pozabil na Boga, zato mu Bog pošlje angela smrti, toda človek ga je spravil v črno vrečo. Ko tudi to ni pomagalo, je Bog poslal kar svojega Sina. Človek pa je pograbil tudi njega in ga stlačil v svojo vrečo. Zato Judje še sedaj pričakujejo Jezusov prihod.
    To bi bil lahko odgovor tudi za nas kristjane zakaj še vedno pričakujemo Jezusov prihod. Zato ker smo vse, kar nam je Bog že dal, pokradli. Mislimo, da je naše in da nam pripada za vedno. Zato ker smo Jezusa in vse, kar je verskega, stlačili v vrečo pozabe in nepomembnosti. Izničili smo vse verske vrednote in verske resnice. Ker živimo mimo moralnih predpisov se tolažimo, da je danes pač tak čas, da se danes tako živi in tako dela. Danes je tak čas, da se ne more imeti veliko otrok, če se jih sploh lahko ima, da se nima časa za molitev, da se ne hodi k spovedi … V blagostanju človek pozabi na Boga in ga ne potrebuje. Brezbrižni pa nismo samo do vere, ampak ker nam gre predobro, tudi do vsega družbenega življenja. Vseeno nam je kako je z družbo in njenimi vrednotami, samo da mi nimamo težav.

    Naše krščansko poslanstvo je vplivati in spreminjati življenje in družbo v kateri živimo. Ne moremo samo sprejemati in krasti ter tlačiti v svojo vrečo, dolžni smo tudi dajati. Dolžni smo v novem času, ki nam ga je dal Bog na voljo, obroditi sad molitve, pokore in dobrih del. Amen.

    Župnija Šempas in Osek

  63. janez says:

    Pridiga 4.12.2022 2. adventna nedelja Župnija Šempas in Osek

    Iz 11,1−10; Rim 15,4−9; Mt 3,1−12
    Janez Krstnik oznanja
    3,1 Tiste dni se je pojavil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal 2 z besedami: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!
    3 To je tisti, o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju: Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!«
    4 Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij. Hranil se je s kobilicami in z divjim medom.
    5 Tedaj so prihajali k njemu ljudje iz Jeruzalema in vse Judeje in iz vse pokrajine ob Jordanu.
    6 Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe.
    7 Ko pa je videl, da prihaja k njegovemu krstu precéj farizejev in saducejev, jim je rekel: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi?
    8 Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja.
    9 Ne domišljajte si, da lahko v sebi govorite: ›Abrahama imamo za očeta,‹ kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke. 10 Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj.
    11 Jaz vas krščujem v vodi za spreobrnjenje; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju.
    12 Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.«

    Danes se oznanja vesela novica: »V deželi se bo zgodil preobrat. Dežele ne bodo več vodili kot lepotno tekmovanje, kjer tista, ki je lepa in se zna prikupno predstaviti – koketirati, dobi vse nagrade in vse občudovanje. Kjer tisti, ki se zna pokazati lepega na zunaj, ki lahko lobira in podkupuje vse doseže. Pravičnost, resnica, pridnost, skromnost, poštenost pa ostajajo v senci. Zanje se ne dobi prvega mesta na prizorišču tega sveta, saj je te kreposti silno težko promovirat, propagirat in prodajat. Toda odslej bo drugače.« Kolikokrat smo že slišali podobna zagotovila. V privatnem in javnem življenju. Zjutraj, ko se mož strezni, obljubi ženi, da bo odslej drugače, da se ne bo več napil. Žena, ko ji zaradi klepetanja ne uspe skuhati, obljubi možu, da bo, od zdaj naprej, kosilo vedno točno na mizi. Otrok staršem, ko dobi slabo oceno. Politik volivcem, ko so pred vrati nove volitve. Dogaja pa se po starem. Zakaj bi bilo sedaj drugače? To ni v naši naravi. Samo z obljubo in lepimi željami se ne da proti naši naravi. Plenilec in plen ne moreta živeti skupaj: volk in jagnje, panter in kozliček, medvedka in krava skupaj, lev in tele skupaj in majhen deček, ki jih goni (prim. Iz 6,6−8). To je še za cirkus prenevarno. Slepar in poštenjak skupaj. Nekdo jo bo skupil. Vemo kdo. Delomrznež in delavec skupaj, ne bo enake pravice za oba. Uresničitev te prerokbe je utopija. Mogel bi jo izvršiti le nekdo, ki ni našega rodu. Tega je sposoben samo nekdo, ki je božje narave. Mi sodimo po svojih čutih. Po čem drugem pa naj sodimo? On pa »ne bo sodil po videzu svojih oči, ne odločal po sluhu svojih ušes« (Iz 11,4). Jezus Kristus odloča po pravici, ker pozna skrite misli in namene srca. V njem smo tudi mi obogateli v vsakem spoznanju, ki ne prihaja od zunaj, ampak po navdihih Svetega Duha.

    To je vesela novica. Razen seveda, če se hočete okoriščati z neodrešenim stanjem sveta. Razen seveda, če si slepar, potem potrebuješ naivneža, če si ribič potrebuješ kalno vodo, da boš v njej lažje ribaril. Farizejem in pismoukom, ki jih je bila sama zunanjost, je Janez Krstnik rekel, da so pobeljeni grobovi. Na zunaj, pred svetom, pred javnostjo, pred tiskom in televizijo se delajo lepi, na znotraj pa so polni gnusobe. Ali ni tudi življenje, ki se prikazuje v filmih s takim bliščem in hoče vzbujati poželenje, da bi si želeli biti del njega, v resnici polno studa in gnusobe? Gadja zalega se hoče okoristiti z neodrešenim stanjem sveta. Všeč jim je, da je brezpravnost, všeč jim je, da ljudje letajo za lažnivimi preroki, ki so kakor prividi. Vse obljubljajo in nič ne dajo. So samo navidezni, ker se v njih še ni učlovečila božja beseda, ker v njih ni postala meso, ker jo niti nočejo sprejeti, kot tudi farizeji niso hoteli sprejeti ne Janeza ne Jezusa, ker sta razkrinkavala njih krinko in njih skrivališče.

    »Na njem bo počival Gospodov duh« (Iz 11,2). Ali počiva Gospodov duh tudi nad nami? Ali delamo v Gospodovem duhu, po njegovi volji, z njegovim blagoslovom? Ali bi lahko ostali mirni, če bi Janez Krstnik sedaj zopet prišel na zemljo in začel tukaj v naši cerkvi razkrinkavati našo hinavščino? Ali je Jezusovo učlovečenje spremenilo naše obnašanje in presojanje dogodkov sveta? Mogoče bi se izogibali z izgovori: »Tako sem čutil. Tako sem videl, slišal, tako sem doživljal.« Občutja so le podatki, informacije, ki jih je potrebno obdelati in ovrednotiti. Tega je zmožen samo človek, ki ima svojo identiteto. Človek, ki se lahko oddalji od posvetnosti, ki lahko presoja svoje občutke, ki lahko kroti svoje nagone, ki lahko obvladuje svoje strahove in bojazni. Človek, ki je lahko svoboden od svojega ugodja in svojih koristi. In tak je bil Janez Krstnik. Množic ni privlačeval s svojo zunanjostjo, saj je živel skoraj kot jamski človek oblečen v kameljo dlako in prehranjeval se je s kobilicami. Ni bil oblečen v lepa oblačila in vendar so ga ljudje hodili gledat. Zato jih Jezus sprašuje: »Kaj vendar ste šli gledat? Človeka, v mehko oblečenega? Glejte, tisti, ki se v mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah« (Mt 11,8). Množice je privlačeval s svojo duhovno podobo. Z neizkrivljeno resnico, ki jo je oznanjal. Ljudje so bili siti zakonov močnejšega in pravice moči. Siti so bili mehkužnežev, ki so prodajali svojo duše za bežna ugodja. Siti so bili duhovnih spak in duhovnih razvalin v lepih oblačilih. Zato jih je Janez Krstnik privlačeval.

    Človek živi v tem svetu, a ni od tega sveta. Živi v telesu, a njegovo telo ni vsa njegova oseba, zato mora z enim očesom vedno gledati proti Bogu. Čustva in čutila nas lahko, kakor divji valovi, premetavajo zdaj sem, zdaj tja. Pravi mornar pa bo znal ladjo varno usmerjati cilju naproti. Če si v nekaterih terapevtskih skupinah prizadevajo izražati svoja čustva je to zato, da bi se jih zavedali in da bi jih lahko z razumom usmerjali. Šele tako lahko postane naša volja bolj svobodna. Pravih dobrin ne moremo čutiti s telesnimi čutili, ampak jih doživljamo v Gospodovem duhu, v notranjosti, po vesti. Za njih vemo, ker nam vest pravi, da je tako. Bog nam pravi, da je tako. Kar kdo seje, to bo tudi žel. Če se zanašamo le na naše telesne občutke, bomo imeli le minljive zemeljske rezultate. Gledali bomo le na zaslon našega življenja. Resničnega življenja ne bomo nikoli zaživeli. Če pa sledimo Božjemu klicu nas bo vodil do trajnih resničnih dobrin.

    Župnija Šempas in Osek

    »Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. » Mt 25,40

    »Postava in preroki so dani do Janeza; od tedaj naprej pa se oznaja Božje kraljestvo in vsak je vanj pozvan« (Lk 16,16).

  64. Hvala says:

    TUDI POST IMA SVOJE PASTI, ZATO SE JIM JE POTREBNO IZOGNITI!

    IZOGNITE SE POSTNIM PASTEM IN IŠČITE RESNIČNO LJUBEZEN

    https://www.iskreni.net/izognite-se-postnim-pastem-in-iscite-resnicno-ljubezen/

  65. Hvala says:

    Izaija 29

    In Gospod je rekel:
    Ker mi to ljudstvo prihaja naproti le s svojimi usti
    in me časti le s svojimi ustnicami,
    njegovo srce pa je daleč od mene
    in mu je moj strah le priučena človeška zapoved,

    Zato bom, glej, še naprej
    presenečal to ljudstvo,
    presenetljivo presenečal,
    da bo izginila modrost njegovih modrih
    in se skrila razumnost njegovih razumnih.
    —————————————————————————————————————————————————-

    Božja beseda je kakor zapečatena knjiga, ker ima ljudstvo zapečateno srce; prim. 6,9–10. Zato jim bo Bog lomil pečate in jim s preizkušnjami odpiral srca.

    Prerok nadaljuje misel o pečatu: človek misli, da se lahko skrije pred Bogom, a ne ve, da je ves v Božjih rokah kakor glina v lončarjevih.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz+29&id13=1&id1=1&pos=0&set=2&l=sl

  66. Hvala says:

    KRALJICA MIRU GOVORI…….

    SAMO Z MOLITVIJO IN POSTOM JE MOGOČE USTAVITI TUDI VOJNE…..

    Medžugorje: Pet “kamnov” za premagovanje zla

    Kraljica miru vabi k branju in molitvi ob Svetem pismu, kot tudi k temu, da knjigo postavite na vidno mesto v hiši in da jo starši predstavijo svojim otrokom.

    O duhovni moči, ki jo daje Beseda, Gospa razkriva skrivnost v sporočilu 3. avgusta 1984: “Dragi otroci! Razkrivam vam duhovno skrivnost: če hočete biti močnejši proti zlu, si ustvarite dejavno vest. Zato zjutraj veliko molite in si preberite besedilo iz evangelija. Zapišite si Božjo besedo v svoje srce in jo živite podnevi, posebno v preizkušnjah, in ponoči boste močnejši.”

    Samo z molitvijo in postom je mogoče ustaviti tudi vojne …”

    https://si.aleteia.org/2022/09/27/medzugorje-pet-kamnov-za-premagovanje-zla/
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    DELAJMO IN STORIMO TISTO, KAR SMO DOLŽNI KOT LJUDJE . NE POSTAVLJAJMO SE NA MESTO BOGA IN MARIJE!

  67. Hvala says:

    KAJ JE NAJPOMEMBNEJŠE V ŽIVLJENJU?

    Kdor zavrne, da bi bil orodje v Božjih rokah, sodelavec odrešenja, ga slej ko prej doleti usoda, da pristane v kolektivni histeriji, denimo kakšne fiktivne svobode, kjer v pogoltnem političnem in kulturnem kolosu vse bolj izgublja sebe in svoje dostojanstvo.

    https://casnik.si/kaj-je-najpomembnejse-v-zivljenju/

  68. Hvala says:

    ČE ČLOVEK ZAUPA V BOGA, mu bo BOG pošiljal na njegovo pot ljudi, s kateri se mora srečati v življenju. GOSPOD ODLOČA O VSEM PO SVOJEM NAČRTU.

    Včasih je potrebno sprejeti človeka, ki ga pošlje JEZUS ČEPRAV NAM NI VŠEČ, NI PO NAŠI VOLJI, GA MOGOČE NE MARAMO itd…GOSPOD VE VSE ZAKAJ KAJ DELA. Ne moremo mi izbirati samo tisto KAR JE NAM VŠEČ. POSLUŠAJMO GOSPODA!

    ZAUPATI V ČLOVEKA BREZ BOGA IZZOVE PREKLETSTVO . Razlika je med človekom, ki zaupa v Boga, in tistim, ki zaupa samo v človeka.

    Jeremija 17,5-8

    5 Tako govori Gospod:
    Preklet mož, ki zaupa v človeka
    in se opira na meso,
    njegovo srce pa se odmika od Gospoda.
    6 Je kakor suh grm v pustinji,
    ne vidi, ko pride kaj dobrega;
    prebiva v izsušeni puščavi,
    v solnati, neobljudeni deželi.

    7 Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda
    in je Gospod njegovo zaupanje.
    8 Je kakor drevo, zasajeno ob vodi,
    ki steza svoje korenine k potoku,
    ne boji se, ko pride vročina,
    njegovo listje ostane zeleno;
    v sušnem letu ne trpi pomanjkanja
    in ne neha roditi sadu.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jer+17%2C5-8&id13=1&pos=0&set=2&l=sl&idp0=14&idp1=5

  69. Hvala says:

    GOSPOD JE TISTI, KI PRVI IŠČE ČLOVEKA, KDO SE MU DRZNE SAM PRIBLIŽATI?

    GOSPOD, NITI NI TREBA, DA SEM TOLIKO DEJAVNA SAMA, TI SAM MI OBLJUBLJAŠ:

    “Jaz ga bom pritegnil in se mi bo približal, kajti kdo bi se mi drznil sam približati?”

    Jer 30,21b

    https://operando.org/krepcilna-molitev-za-zlomljeno-srce/

    • Hvala says:

      POSLUŠATI BOGA JE SRČIKA-JEDRO-BISTVO ŽIVLJENJA NA ZEMLJI.

      Vendar naša slabotna narava tega ne dopušča. Govorimo kaj vse bomo počeli, naredili, se trudili, hodili in delali, delali brez počitka , načrtovali itd…itd…BISTVO -JEDRO SAMO SRČIKO PRAVEGA ŽIVLJENJA, KI NASTANE SAMO TEDAJ, KADAR ČLOVEK IZROČI ŽIVLJENJE BOGU, DOPUSTI, DA MU OČISTI UMAZANO SRCE OD ZLA IN GA ON POŠLJE NA OPRAVLJANJE NALOG, KI JIH JE GOSPOD IZBRAL ZA NJEGA, PA JE ZANEMARJENO-IZPUŠČENO!

      Včasih res izgleda kako kažemo Bogu , kaj vse bomo počeli, to bi radi delali, itd…NAMESTU DA DOPUSTIMO NJEMU, DA LAHKO DELUJE V NAS !

  70. Hvala says:

    KDOR JE ČIST V SRCU, ŽIVI V GOSPODOVI PRISOTNOSTI

    ZA OČIŠČENO SRCE STA POTREBNI OSVOBODITEV IN ODPOVED

    KDOR JE ČIST V SRCU, SE NE RODI KOT TAKŠEN, AMPAK JE ŽIVEL NOTRANJO POENOSTAVITEV, NAUČIL SE JE ODPOVEDATI ZLU V SEBI , KAR SE V SVETEM PISMU IMENUJE OBREZA SRCA

    GRE ZA BOŽJE DELO V NAS-V PREIZKUŠNJAH IN PREČIŠČEVANJIH ŽIVLJENJA

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Kdor je čist v srcu, živi v Gospodovi prisotnosti

    Vendar pa kaj pomeni ‘čist’? Kdor je čist v srcu, živi v Gospodovi prisotnosti, v srcu ohranja to, kar je vredno v odnosu z Njim; le tako lahko živi poenoteno, dosledno življenje, ki ni zapleteno, ampak preprosto.

    Za očiščeno srce sta potrebni osvoboditev in odpoved

    Očiščeno srce je torej posledica procesa, ki vključuje osvoboditev in odpoved. Kdor je čist v srcu, se ne rodi kot takšen, ampak je živel notranjo poenostavitev, naučil se je odpovedati zlu v sebi, kar se v Svetem pismu imenuje obreza srca (prim. 5Mz 10,16; 30,6: Ezk 44,9; Jer 4,4).

    Pustiti se učiti in voditi Svetemu Duhu

    To notranje očiščenje pomeni prepoznavanje tistega dela srca, ki je pod vplivom zla – ‘Veste, oče, jaz čutim tako, mislim, tako, gledam tako, in to je slabo.’ Prepoznati je potrebno del, ki je slab, ki je obdan z zlom –, da bi razumeli, kako se vedno pustiti učiti in voditi Svetemu Duhu. Pot od srca, ki je bolno, grešno in ne more dobro videti stvari, ker je v grehih, k polnosti luči srca je delo Svetega Duha. On je tisti, ki nas vodi, da hodimo po tej poti. Preko te poti srca torej pridemo do tega, da vidimo Boga.

    Dati prostor delovanju Svetega Duha
    Ta blagor je nekako sad prejšnjih: če smo dobro prisluhnili žeji po dobrem, ki prebiva v nas in se zavedamo, da živimo iz usmiljenja, se začne pot osvoboditve, ki traja vse življenje in vodi do nebes. To je resno delo, delo, ki ga stori Sveti Duh, če mu damo prostor za to, da bi lahko to storil, če smo odprti za delovanje Svetega Duha; zato moremo reči, da gre za Božje delo v nas – v preizkušnjah in prečiščevanjih življenja.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/it/node/7511

  71. Hvala says:

    NAD ČLOVEKOM, KI VZTRAJNO ŽIVI V GREHU, OSTAJA BOŽJA JEZA (Matjaž Črnivec )

    https://matjazcrnivec.wordpress.com/tag/milost/

  72. Hvala says:

    SVETI DUH RAZODEVA PODROČJE, KI MORA BITI OZDRAVLJENO. V MOLITVI VIZUALIZACIJE “PRINESEMO” VIR, KI JE NAVZOČ PRI PREDNIKIH, V JEZUSOVO NAVZOČNOST.

    V IMENU JEZUSA KRISTUSA LOČIMO ŽIVE OD VSEH NEGATIVNIH VPLIVOV POKOJNIH.

    “BOLEČINA V VRATU”…………………….pripoved o nasilni prednikovi smrti.

    Neka ženska na delavnici je z nami podelila, kako je zaradi preščipnjenega živca v vratu morala nositi ovratnico. V dveh prstih je občutila odrevenelost.

    Med delavnico je občutila spodbudo, naj skupina moli za njene prednike.

    Ko so molili, so imeli videnje mladega moža v peti generaciji prednikov. Prijeli so ga in ga obsodili na smrt, bodisi z obglavljenjem ali z obešenjem, to ni bilo jasno. Med tem videnjem je njena bolečina v vratu postala zelo huda. Skupina je takrat molila za prednika.

    Pozneje, ko je šla k maši, je občutila navzočnost tega prednika. Gospoda je prosila, naj ga pripelje v občestvo s sabo. Istega popoldneva je odrevenelost izginila iz enega prsta, izboljšalo pa se je tudi stanje drugega.

    Naslednji teden, po dodatni molitvi, je odrevenelost zapustila še preostali prst.

    Še teden dni pozneje je lahko snela ovratnico in od takrat naprej nima nobenih težav. Kadar koli zdaj začuti kakšno bolečino v vratu, moli za člane svojega družinskega drevesa in bolečina izgine (Iz knjige-Kako ozdraviti rodovne korenine , p. Robert DEGRANDIS).

  73. Miro says:

    GODUJE SVETI FRANČIŠEK KSAVERIJ: ZAVETNIK MISIJONARJEV, POLEG APOSTOLA PAVLA NAJVEČJI MISIJONAR

    SV. FRANČIŠEK KSAVERIJ JE VELIK SVETNIK IN PRVI JEZUITSKI MISIJONAR. POLEG SV. PAVLA JE NAJVEČJI MISIJONAR V KATOLIŠKI CERKVI. VELJA ZA USTANOVITELJA MISIJONA NA DALJNEM VZHODU; APOSTOLA INDIJE IN JAPONSKE.

    Več o življenju sv. Frančiška Ksaverija na: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-ksaverij-zavetnik-misijonarjev/

  74. Miro says:

    KO PA JE VIDEL MNOŽICE, SO SE MU ZASMILILE, KER SO BILE IZMUČENE IN RAZKROPLJENE KAKOR OVCE, KI NIMAJO PASTIRJA. TEDAJ JE REKEL SVOJIM UČENCEM: »ŽETEV JE VELIKA, DELAVCEV PA MALO. PROSITE TOREJ GOSPODA ŽETVE, NAJ POŠLJE DELAVCEV NA SVOJO ŽETEV.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 9,35-38; 10,1.6-8)

    Tisti čas je hodil Jezus po vseh mestih in vaseh: učil je v njih shodnicah, oznanjal blagovest kraljestva in ozdravljal vse bolezni in vse slabosti. Ko pa je videl množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev.« In poklical je svojih dvanajst učencev ter jim dal oblast, izganjati nečiste duhove in ozdravljati vsaktere bolezni in vsaktere slabosti. Naročil jim je: »Pojdite k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Gredé oznanjajte: ›Približalo se je nebeško kraljestvo.‹ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hude duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.«

    ŽETEV JE VELIKA

    Jezus vidi množico in se mu zasmili. V njej prepozna goro potreb, na katere ne more sama odgovoriti. Zato nadaljuje: Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite, naj Gospod pošlje delavce. V tej luči pokliče apostole in jih razpošlje. Naroči jim: Bolnike ozdrávljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hudobne duhove izganjajte. Vse se sliši zelo logično.

    BOLNIKE OZDRAVLJAJTE

    Nihče se nima za bolnega. Bolan si, če hočeš povedati, da so določene drže zgrešene oz. bolne. Označen si za nasilneža, če spodbujaš npr. starše, naj vendarle pogledajo globlje in vidijo, da bodo s svojimi držami okužili tudi otroke.

    Nihče se nima za bolnega, bolan je pastir, ki bolezen prepozna in hoče pomagati bolni ovci.

    MRTVE OBUJAJTE

    Jezus nam pravi: »Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka?« (Mt 6, 25). Verjamem, da je življenje več kot jed in telo več kot obleka. A ko govorim o polnem življenju, za katerega je potrebno storiti kaj več, imajo mnogi kup opravičil in izgovorov: Za takšno življenje ni časa. Življenja v tem svetu ne razumeš. Danes tega ni mogoče živeti …

    GOBAVE OČIŠČUJTE

    Če je gobavost v preteklosti pomenila znamenja na koži, ki so pričala o kužni bolezni, danes vidim gobavost v hinavščini. Ta ni vidna na daleč in dejanski razkroj človeka prikriva in ne razkriva. Danes ne poznamo iskrenih odnosov. Vse je lep videz, za katerega je potrebno vztrajno skrbeti. Za lepimi fasadami pa trohnijo življenja posameznikov in črede.

    Če pastir razkriva gobavost tega časa, je prej ali slej ustavljen. Prepovedan mu je vstop, ker vdira v intimo in posega na čisto osebno področje. Pastir, ki opozarja na gobavost, ki bo okužila celotno čredo, je označen za nasilneža, volka, ki vdira, kolje in pobija.

    HUDOBNE DUHOVE IZGANJAJTE

    Jezus je jasno ločil med boleznijo in obsedenostjo. Nekatere bolezni so bile povezane tudi z obsedenostjo. Izganjal je tam, kjer je bila vera, kjer so ljudje verovali, da je on Bog in da je hudič hudič.

    Danes množica ne veruje ne v Boga, ne v obstoj hudega duha. Če je pastir vztrajen, hočeš nočeš naleti tudi na obsedenost. Prepozna ljudi, ki so s svojimi ranami tako hudo zvezani, da potrebujejo posebno pomoč od zgoraj. Če vztraja in izganja, doseže nasprotni učinek: le sam je označen za obsedenega in je izgnan.

    Kako naj danes prosimo Gospoda, naj pošlje delavcev na svojo žetev, če delavcev pravzaprav ne potrebujemo? Lahko molimo le: Bog povej nam, kje vidiš, da smo bolni, mrtvi, gobavi in obsedeni.

    Le če bo čreda prepoznala svoje potrebe, bo prošnja k Bogu za dobre pastirje iskrena. Iskreno prošnjo bo Bog gotovo uslišal.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  75. Miro says:

    V ADVENTU SE ŠE BOLJ POSVETIMO MOLITVI, DA BOMO V GOSPODOVI MOČI
    Z VESELJEM URESNIČEVALI DELA USMILJENJA V ODNOSU DO BLIŽNJEGA!

    MOLIMO:

    O, da bi lahko rekel, Gospod, tako iskreno kot kraljevi prerok: “Moj Bog, še pred zoro
    bom vstal in Te željno iskal.” Hrepenim po tebi, mojo dušo z gorečo željo žeja po tebi.
    Toda vse predobro vem, da za svojo dušo ne skrbim dovolj, zato je kakor neobdelano
    polje, kjer se razrašča divji plevel slabih navad, globoko zakoreninjenih v moje srce, in
    postala je plen številnih neprimernih navezanosti ter izgubila mnoge milosti. Ko bi bili
    pastirji spali, jim angeli ne bi bili mogli oznaniti tvojega rojstva. O, moj Odrešenik,
    želim si, da bi bil buden kakor oni, da bi imel od tega kakšno korist. Gospod, prebudi
    mojo spečo dušo in jo napolni s krščansko čuječnostjo z močjo svoje Božje besede.
    Amen.

    Povzeto po spletni strani Aleteia (izvirno iz Vodnika za sveto doživetje adventa)

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  76. Miro says:

    ZAČELO SE JE TAKO, DA JE SIMONA MATJAŽA MOLEDOVALA ZA BANČNO KARTICO. KAKO PA SE JE KONČALO?
    (Aleteia)

    SE TUDI VAS KDAJ POLASTI NAKUPOVALNA MRZLICA? PA RAVNO V ADVENTU …

    Veseli december ali advent? To dvoje včasih ali pa pogosto zamešamo tudi kristjani. Ta popust, ona akcija, tisto darilo, trije dobri možje … Lučke pa prav slepeče že konec novembra. Saj ni čudno, da zmanjka prostora za prihajajočega Jezusa. V vlogu si oglejte, kako smo se tega zavedli tudi v naši družini.

    https://si.aleteia.org/2022/12/03/zacelo-se-je-tako-da-je-simona-matjaza-moledovala-za-bancno-kartico-kako-pa-se-je-koncalo/

  77. Miro says:

    BREZ MARIJE SE V ŽIVLJENJU NE MORE ZGODITI NIČ DOBREGA IN BOGA VREDNEGA

    ŽIVETI IN UMIRATI Z MARIJO …

    Iz otroštva se spominjam, kako smo za praznik Marijinega vnebovzetja od doma vsako leto peš romali v Turnišče. Name so napravili močan vtis ljudje, stari in mladi, ki so po kolenih drsali okrog Marijinega oltarja. Od takrat me spremlja močno prepričanje, da se brez Marije v življenju ne more zgoditi nič dobrega in Boga vrednega.

    Več o razmišljanju škofa Petra Štumpfa na:
    https://si.aleteia.org/2022/08/15/brez-marije-se-v-zivljenju-ne-more-zgoditi-nic-dobrega-in-boga-vrednega/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

    • Miro says:

      KAKO POSTATI JEZUSOV UČENEC? S POSNEMANJEM NJEGOVE MATERE (Aleteia)

      Obstaja preprosta pot, da postanemo zvesti Jezusovi učenci: posnemanje njegove matere Device Marije. Kot brezmadežna in najbolj dovršena kristjanka nam je dosegljiv vzor. Dovolj je, če vezi, ki družijo Marijo z njenim Sinom, prenesemo v naše življenje in se jim skušamo čim bolj približati. Marija je Jezusova mati, učenka in sodelavka.

      Njena duša je tako tesno združena s srcem njenega Sina, da dosega vrhunec krščanskega življenja: mistično združitev s Kristusom. Kristjani smo poklicani, da gojimo štiri vezi v šoli matere Marije, ki jih je v svojem življenju izpopolnila.

      Več o tem na: https://si.aleteia.org/2021/05/24/kako-postati-jezusov-ucenec-s-posnemanjem-njegove-matere/

      Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  78. Miro says:

    GOD SV. FRANČIŠKA KSAVERIJA

    Sv. Frančišek Ksaverij, duhovnik, pridigar in misijonar, se je rodil 7. aprila 1506 na gradu Ksaver (Javier, Xavier) v tedaj samostojni španski kraljevini Navarra. Njegov oče Juan je bil predsednik kraljevega sveta, mati Marija pa je za doto dobila grad Javier. Frančišek je bil peti in najmlajši otrok v družini. Devetnajstleten se je odpravil na študij na Sorbono v Pariz. Namestil se je v kolegiju sv. Barbare. Leto dni zatem mu je bil v isto stanovanje dodeljen Peter Faber in tri leta kasneje še ustanovitelj jezuitov Ignacij Lojolski.

    Leta 1543 je v kapelici na Montmartu sedem pariških študentov (med njimi tudi Frančišek) pod Ignacijevim vodstvom izreklo zaobljube uboštva in čistosti ter izrazilo željo po potovanju v Sveto deželo ter po posvetitvi apostolskemu življenju. Čez dve leti so se napotili proti Benetkam, kjer so bili posvečeni v novomašnike. Frančišek je apostolsko deloval najprej v Bologni, leta 1538 pa se je odpravil v Rim. Tam se je udeleževal zborovanj ob ustanavljanju Družbe Jezusove, ki jo je papež Pavel III. (1534–1549) leta 1540 tudi kanonično potrdil. V tem času je portugalski kralj Janez III. zaprosil Ignacija za več misijonarjev, ki bi bili pripravljeni oditi v Indijo. Ignacij se je obrnil na Frančiška, ki je ponudbo sprejel in 7. aprila 1541 se je kot apostolski nuncij z dvema mladima sobratoma vkrcal za Indijo in po trinajstih mesecih pristal v Goi, civilnem in verskem središču portugalskega imperija na vzhodu. V Goi je pridigal kolonistom, poučeval otroke, sužnje in gobavce.

    Iz Goe je odšel na jug Indije. V letih 1535–1537 je na vzhodni obali katoliško vero prejelo dvajset tisoč ribičev. Ob pomoči novih misijonarjev je v Indiji dobro uredil krščanske skupnosti. Romal je tudi v Madras na grob sv. Tomaža, da bi izprosil razsvetljenje za naslednje misijonske podvige. Preko Malake je odšel na otok Amboino in na Moluke.

    Aprila 1549 se je odpravil na tri tisoč milj dolgo pot proti Japonski, kjer so se izkrcali 15. avgusta 1549. Na povratku v Indijo se je Frančišku porodil nov načrt. Ker je Kitajska za Japonsko pomenila vir vse resnice in modrosti, jo je želel osvojiti za Kristusa in dati krščanstvu na Daljnem Vzhodu trden temelj. Preden se je vrnil v Goo, je bil imenovan za provinciala na novo ustanovljene indijske province. Zadeve je uredil tako, da je imenoval vice-provinciala, sam pa je po dveh mesecih odšel v Malako in se vkrcal za Kitajsko. Na otoku Sancinu, pred vrati Kitajske, je zbolel in umrl v noči z 2. na 3. december 1552. Ob njegovi smrti je bil navzoč samo kitajski kristjan Anton. Poldrugo leto po smrti so njegovo truplo prenesli v Goo in ga pokopali v cerkvi Bon Jesus. Njegova desna roka je kot relikvija shranjena v Rimu v cerkvi Al Gesú.

    Frančišek je stoletja veljal za izrednega čudodelnika v življenju in po smrti. Danes ga posebej častijo v Indiji, na Cejlonu, v Rimu in v njegovem rojstnem kraju Javier. Tudi na Slovenskem so ga svoj čas zelo častili, o čemer pričujejo mnogi njemu posvečeni oltarji ter cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Stražah pri Radmirju na Štajerskem. Za svetnika je bil razglašen 12. marca 1622, za zavetnika misijonov pa skupaj s sv. Terezijo Deteta Jezusa leta 1927. Njegov god praznujemo 3. decembra.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/god-sv-franciska-ksaverija

  79. Miro says:

    Nadaljevanje članka Svoboda, postava in vest (piše: Ángel Rodríguez Luño)

    POZITIVNI BOŽJI ZAKON

    Stara postava, ki jo je Bog razodel Mojzesu, »je prvo stanje razodete postave. Njeni nravni predpisi so na kratko povzeti v desetih zapovedih« (Katekizem, 1962), ki izražajo neposredne zaključke naravnega moralnega zakona. Celotna ekonomija stare zaveze je predvsem usmerjena k temu, da pripravlja, oznanja in ponazarja prihod Odrešenika.[12]

    Nova postava ali evangeljska postava ali Kristusova postava »je milost Svetega Duha, podarjena z vero v Kristusa. Zunanji predpisi, o katerih govori tudi evangelij, pripravljajo na to milost ali izkazujejo njene učinke v življenju.«[13]

    Glavni del Kristusove postave je milost Svetega Duha, ki ozdravlja celotnega človeka, in se kaže v veri, ki deluje po ljubezni.[14] V temelju je to notranji zakon, ki daje notranjo moč za izpolnjevanje tega, kar uči. Na drugem mestu pa je tudi zapisan zakon, ki ga najdemo v Gospodovem nauku (govor na gori, blagri itd.) in v moralnem poučevanju apostolov, ki ju je mogoče povzeti v zapovedi ljubezni. Ta drugi element pa ni drugotnega pomena, kajti milost Svetega Duha, vlita v vernikovo srce, nujno zahteva »življenje po Duhu« in se izraža po »sadovih Duha«, katerim se zoperstavljajo »dela mesa« (prim. Gal 5,16-26).

    Cerkev je s svojim učiteljstvom verodostojna razlagalka naravnega zakona (prim. Katekizem, 2036). To poslanstvo ni omejeno samo na vernike, temveč — po Kristusovem ukazu: euntes, docete omnes gentes (Mt 28,19) — zaobjema vse ljudi. Od tod izhaja odgovornost, ki jo imajo kristjani glede poučevanja naravnega moralnega zakona, saj ga po veri in s pomočjo učiteljstva zlahka in brez zmote spoznavajo.

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-26-svoboda-postava-in-vest/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  80. Hvala says:

    ZAKAJ ZLO?

    KAJ JE RESNIČNO ZLO? BEŽANJE JE RESNIČNO ZLO, KI GA POČENJAMO, BEŽIMO NAMREČ PROČ OD LJUBEZNI.

    Bog nas ljubi. Ter ker nas ljubi hoče, da bi dosegli določeno zrelost, modrost, izobrazbo, svobodno, srečno življenje, kakor to hoče vsak starš. Zato pošilja preizkušnje, dopušča skušnjave in ovire, kakor to počne čisto vsak trener, tudi v še tako provincialnem in obskurnem nogometnem klubu.

    Mi pa seveda, kot vsak otrok mislimo, da nas Bog Oče, Bog trener ne mara, sovraži, da je sklenil zaroto zoper vsak užitek. Nato mi, užaljeni otroci popokamo vse igrače in zbežimo na prvo drevo. In ravno to bežanje je pa resnično zlo, ki ga počenjamo. Bežimo namreč proč od ljubezni. Zlo je beg pred ljubeznijo, ter za to grešimo: lažemo, prešuštvujemo, krademo, obrekujemo, opravljamo, sodimo itd.

    Ko bežimo od ljubezni, se tako počasi od nas umika dobrota. Zato pravi sveti Avguštin da je: »zlo umanjkanje dobrega«. Postni čas je torej namenjen temu, da nehamo bežati, da se nehamo igrati z nekimi nadomestki, ter postnimi sredstvi: post, miloščina, dobra dela, obnovimo dobroto, ki je v našem življenju zaradi bežanja pred Božjo dobroto umanjkala.

    Zla ne bomo nikdar izkoreninili. Kajti tudi zlo je tukaj po Božji volji. Zakaj Bog na primer ne uniči hudiča. Ga noče, ga ne sme. Kajti Bog je hudiča ustvaril kot nekaj dobrega. A čeprav je hudiču dobro umanjkalo, ga ne sme uničiti, ker potem ne bi bil več Bog. Kajti vse, kar Bog ustvari najprej ustvari kot dobro. Ni Bog kriv, da se je dobro sfižilo. In zato vse, kar Bog ustvari ne more uničiti, ker potem bi uničil samega sebe. Lahko pa Bog tudi zlo, uporabi, spreobrne v nekaj dobrega, kakor to vidimo pri Jezusu in Njegovih skušnjavah v puščavi.

    Zlo je torej prisotno v tem svetu. Borba proti zlu je že v naprej obsojena na propad, »kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani« (Mt 26,52).

    Ne, mi kristjani se ne borimo proti zlu, mi se borimo za dobroto. Mi skušamo obnoviti dobroto, ki je zaradi zla pri nas umanjkala.

    Postni čas je čas remonta, da vidimo, kaj in kje smo in kaj nismo. Da vidimo in spoznamo, v katerih področjih našega odnosa z Bogom je nastalo pomanjkanje dobrega in se je razbohotilo zlo. To dobroto bomo skušali v svoje življenje povrniti preko posta, molitve in miloščine.

    Post – odpoved stvarem, dogodkom, užitkom, v našem telesu in umi povzročijo neko umanjkanje, krizo. Le to pa nas lahko odpre in požene proti Bogu. Človek, ki je sit, človek, ki uživa v življenju, delu, v raznih stvareh, ga ti užitki odvračajo od Boga. Po drugi strani nas nasičenost poleni, razvadi, ter ustvari iluzijo, da so stvari, dogodki samoumevni. Pa niso, kajneda? Post – odpoved, pa nas spomni na praznino, ki jo lahko dobimo, ko te minljive stvari, dogodki, užitki minejo. In ko minejo, kaj ostane? Če je nekje notri Bog, ostane Bog, če ga ni, ostane boleča praznina, pekel. S tem, ko se postimo, se odpiramo Bogu.

    Molitev je pomemben spremljevalec posta, odpovedi. Nobene krize, pa naj bo načrtna ali nenadna, ne moremo preživeti brez trdne zaslombe v Bogu.

    Če nas post, kriza odpirata presežnemu, nas molitev vodi k temu, utrjuje naš korak, ter daje smisel. Praznina, ki jo post povzroči, molitev posveti. Vendar s časoma ta praznina kliče k izpolnitvi.

    To izpolnitev pa napravimo preko miloščine – dobra dela. Ko se nečemu odpovemo, to nekako ostane. Če se npr. odpovemo belemu kruhu, drobnemu pecivo, le to ostane bodisi v naši špajzi, bodisi v denarnici. Ta presežek iz špajze ali denarnice pa lahko podarimo nekomu, ki tega v nobenem primeru nima. Tako postajamo počasi podobni Bogu. Kristjanovo življenje je imitatio Christi – posnemanje Kristusa, ki ima presežek ljubezni, zaradi katere se daruje na lesu križa, da mi živeli srečno, blagoslovljeno življenje.

    Bog ima presežek ljubezni, zaradi katere se Jezus sploh učloveči (Božič) in zaradi katere na koncu obudi Jezusa od mrtvih (Velika noč). Sveti Duh ima presežek ljubezni, zaradi katere mi lahko živimo življenje v milosti.

    https://zupnija-dolenjavas.si/zakaj-zlo

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Res je, bežanje proč od JEZUSA, KI JE LJUBEZEN, TO JE NAJVEČJE ZLO. Bog dopušča zlo, ZA NAS DOBRO, PREBRODITI JE POTREBNO SKUŠNJAVE, PREIZKUŠNJE, TRPLJENJE VSE VRSTE IN ITI SKOZI OGENJ PA NE ZGORIŠ, KER TE ČUVA JEZUS IN TI DAJE MOČ.

    Vseskozi govorim, da skozi STISKO in BOLEČINE JE POTREBNO ODITI Z MOČJO IN POMOČJO JEZUSA, BEŽATI PRED TRPLJENJEM NE PRINESE ZMAGE.

    Svetniki so dosegli svojo zmago-v trpljenju.

    • Hvala says:

      SAMO BOG NAS LAHKO REŠI

      Živimo v fekalni in toksični družbi, ki je onesnažena in zastrupljena. Družba nas poneumlja z
      odvisnostjo od instagrama, selfijev in všečkanja ter nas prepričuje, da nismo dovolj lepi, dobri, pomembni, uspešni, všečni
      … Človek, zaprt v internetno kletko, je izoliran od Božjega stvarstva, zato verjame zlodejevim lažem. Danes je celo prijateljstvo pogojeno z všečkanjem (Renata Salecl). Evropejce je trenutno najbolj strah, če ostanejo brez signala mobilnega filozof Martin Heidegger je pred smrtjo izjavil: »Samo Bog nas lahko še reši!«

      Drži, Bog je prišel k nam zato, da bi imelo naše življenje namen in cilj. Da bi imeli življenje v obilju (Jn 10,10). Kajti življenje brez Boga nima smisla in je absurdno. Vprašanje življenja ni v njegovi dolžini, ampak v njegovem smislu. Tudi če bi živeli večno, bi bilo življenje brez smisla absurdno. S pomočjo znanosti življenje podaljšujemo, ne moremo pa mu dati smisla, zato nujno potrebujemo Odrešenika.

      Kaj obožujejo moški? Šport, seks, denar, pivo, psa, avto, vinograd, zabave … Kaj obožujejo ženske? Otroke, ljubezen,
      nakupovanje, pogostitve, kozmetiko, TV nadaljevanke, kariero … Kaj obožujejo mladi? Računalnik, glasbo, svobodo …
      Vse to je legalno in potrebno, dokler ne poseduje nas. Kajti stari bogovi nočejo umreti. Neopazno postajamo njihovi sužnji. Pozorno preučimo televizijske reklame. Ponudbe in produkti na tržišču so koristni, a lahko postanejo predmet našega oboževanja. Tudi volilne, športne, verske in ostale kampanje. Na nas naredijo tak vtis
      omrežja, saj dobivamo panične napade, ker je čedalje več duševnih motenj. Francoski filozof in književnik Jean-Jacques Rausseau je zapisal, da se človek rodi svoboden, a je stalno in vsepovsod v verigah. Nemšk filozof Martin Heidegger je pred smrtjo izjavil: »Samo Bog nas lahko še reši!«

      Drži, Bog je prišel k nam zato, da bi imelo naše življenje namen in cilj. Da bi imeli življenje v obilju (Jn 10,10). Kajti življenje brez Boga nima smisla in je absurdno. Vprašanje življenja ni v njegovi dolžini, ampak v njegovem smislu. Tudi če bi živeli večno, bi bilo življenje brez smisla absurdno. S pomočjo znanosti življenje podaljšujemo, ne moremo pa mu dati smisla, zato nujno potrebujemo Odrešenika.

      Da bodo rešili naše težave, strahove, revščino, bolezen, utrujenost, nam olajšali delo, vrnili mladost, dali lepoto, nas
      osrečili in nas obogatili. V resnici postajamo sužnji vsega tega.

      http://www.evangelijska-cerkev-nm.si/evc_02_GLASILO/VodePocitka_2022_1-2-3_E.pdf

  81. Hvala says:

    ZAKAJ BOG DOPUŠČA ZLO, BOLEČINE IN TRPLJENJE?

    https://portal.pridi.com/2020/01/20/2803/

    • Hvala says:

      Krščanska beseda, ki nima svojih vitalnih korenin v življenju Jezusa Kristusa, je krščanska beseda brez Kristusa! Neki angleški pisatelj je zatrjeval, da je herezija ‘resnica, beseda, ki je postala nora’. Kadar so torej krščanske besede brez Kristusa, začenjajo hoditi po poti norosti.

      NE GOVORIMO O JEZUSU BREZ OSEBNEGA ODNOSA Z NJIM (Mirenski grad)

      Zaradi te norosti človek postane nadut: Krščanska beseda brez Kristusa te pripelje do nečimrnosti, do gotovosti o samem sebi, nadutosti. Gospod takega človeka potolče. To je stalnica v zgodovini odrešenja. O tem nam govorita Ana, Samuelova mati, in Marija v Magnifikatu: Gospod potolče nečimrnost, nadutost tistih oseb, ki se imajo za skalo. Te osebe sledijo le neki besedi, ne Jezusu Kristusu. Lahko je to res krščanska beseda, a brez odnosa z Jezusom, brez molitve z Jezusom, brez služenja Jezusu, brez ljubezni do Jezusa. Danes nam Gospod torej govori, naj naše življenje gradimo na skali, na skali, ki je On sam.

      • Hvala says:

        KAJ POVZROČA SPORE V CERKVI?

        Kadar v krščanskih besedah ni Jezusa Kristusa, nas le-to med seboj ločuje in povzroča spore v Cerkvi. (Mirenski grad)

  82. Miro says:

    NI ČASA, DA BI SE VESELILI

    Mislim, da je današnji svet postavljen na glavo in da ljudje toliko trpe, ker je tako malo ljubezni po
    domovih in v družinskem življenju. Nimamo časa za svoje otroke, nimamo časa drug za drugega,
    ni časa, da bi se veselili drug drugega! Ko bi le mogli povrniti v naša življenja tisto življenje, ki so ga
    živeli Jezus, Marija in Jožef v Nazaretu; če bi mogli iz naših domov napraviti drugi Nazaret, mislim,
    da bi mir in veselje zavladalo na svetu.

    (misel sv. Matere Terezije)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  83. Miro says:

    IZRAELOVA IZVOLJENOST IN POKLICANOST

    ZDAJ PA, ČE BOSTE RES POSLUŠALI MOJ GLAS IN IZPOLNJEVALI MOJO ZAVEZO,
    MI BOSTE POSEBNA LASTNINA IZMED VSEH LJUDSTEV, KAJTI MOJA JE VSA ZEMLJA.
    (2 Mz 19,5)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=170&t=5#Izraelova+izvoljenost+in+poklicanost

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  84. Miro says:

    PRVE SOBOTE – 5 PRVIH SOBOT

    Sobota je že od nekdaj Marijin dan. Opravljanje prvih sobot v mesecu je poleg češčenja Mater božje predvsem v tem, da z namenom zadoščevanja za grehe človeštva prejmemo zadostilno obhajilo. To je že pred Fatimo (Fatimski dogodki) zelo priporočal papež Pij X. Poleg tega naj bi vsako prvo soboto preživeli v duhu zadoščevanja in v molitvi za duhovne poklice ter svetost duhovnikov.

    Več o tem na:
    https://www.kapitelj.com/posvetitev_izrocitev_marijinem_brezmadeznem_srcu_5_prvih_sobot.html

    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

    • Miro says:

      IZROČITEV MARIJINEMU BREZMADEŽNEMU SRCU

      POSVETILNA MOLITEV NA PRVE SOBOTE

      O Marija, kraljica presvetega rožnega venca, pomoč kristjanov in pribežališče človeškega rodu! Danes se posvetimo in izročimo tvojemu brezmadežnemu Srcu.

      Sprejmi nas v svoje materinsko varstvo in nam pomagaj, da bomo po tvojem zgledu vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, živeli po božjih in cerkvenih zapovedih, vdano nosili trpljenje in ostali do konca stanovitni v veri in zaupanju v božjo previdnost.

      Varuj nas, o Mati, da te ne bomo nikdar žalili z grehi. Posebej sklenemo, da se bomo varovali grehov preklinjevanja in nečistosti, grehov jezika in nevoščljivosti, greha sovražnosti in vsake hudobije.

      Obljubimo ti, o božja Mati, da bomo posvečevali Gospodove dneve. Po tvoji želji bomo za spreobrnjenje grešnikov radi molili rožni venec in s pobožnostjo prvih petkov in prvih sobot zadoščevali Jezusovemu in tvojemu Srcu za vse žalitve, s katerimi vaju žalimo mi in Bogu odtujeni svet.

      O Mati Marija, srednica vseh milosti, izprosi nam, da bomo ostali zvesti do konca tebi in tvojemu Sinu ter te vso večnost častili in ljubili z vsemi angeli in svetniki. Amen

      Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

  85. Hvala says:

    OKULTNA DEJAVNOST LAHKO PRINESE BOLEZEN.

    DEMONSKA PREKLETSTVA LAHKO RAZKRIJE IN ZLOMI MEČ SVETEGA DUHA

    Zares, on te bo rešil iz ptičarjeve zanke,
    pred pogubno kugo.
    4 S svojimi krili te pokrije,
    pod njegove peruti se zatečeš;
    ščit in oklep sta njegova zvestoba (Ps 91).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ps+91%2C+3-4&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

  86. Hvala says:

    V VSAKEM ODNOSU komunikacija duha močno presega vse, KAR ZARES RAZUMEMO.

    Psihologi nam govorijo, da je 90% komunikacije nebesedne. V razmerjih naš duh komunicira z drugo osebo v dobrem, slabem in neopredeljenem.

    Eden od razlogov, zakaj so ljudje, ki so bili v družbi SVETNIKOV občutili spodbudo k veliki ljubezni do Gospoda, je bil DA SE JIH JE DOTAKNIL DUH SVETEGA ČLOVEKA. TO DELUJE TUDI V NASPROTNI SMERI.

    Če ste okrog ljudi , ki so onesnaženi z nesvetimi stvarmi, se njihova komunikacija z vami nekako dotakne vašega duha IN TAKO JE VAŠEMU DUHU POSREDOVANO ZLO.

    NA TA NAČIN POGOSTO PRIDE DO SPREOBRNJENJA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Ljudje se upirajo in upirajo Gospodu in nekega dne SE MU KONČNO PREDAJO.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Ko so okrog njih ljudje in Sveto Pismo in stvari, ki so DOBRE, se to dotakne njihovega duha, KAR SPRVA POGOSTO SPODBUDI NOTRANJI BOJ. Potem v nekem trenutku odprejo svojega duha in dopustijo, da dobro prevlada.

    Ko imamo okrog sebe stvari, POVEZANE Z OKULTIZMOM, NAJSI SO TO KNJIGE ZNAMENJA, SIMBOLI ALI CELO HARD CORE ROCK glasba, TO ONESNAŽI NAŠEGA DUHA. ZATO KARIZMATIKI POGOSTO NE MOREJO POSLUŠATI hard rocka.

    SVETI DUH IN NJIHOV DUH SE UPIRATA VDORU ONESNAŽENJA. (Iz knjige-Kako ozdraviti rodovne korenine)
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

  87. Hvala says:

    NOTRANJE VEZI:

    V pretres je treba vzeti tudi notranje vezi.

    FANTA, KI HODI Z DEKLETOM, VPLETENIM V OKULTIZEM , LAHKO , DENIMO ZAČNEJO DEMONI NADLEGOVATI PREK NJEGOVEGA ODNOSA Z NJO.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    ČE NE BO PUSTIL DEKLETA, NI MOGOČE RAZLOMITI NOTRANJE VEZI.

    TO RAZMERJE JE VIR NJEGOVEGA ONESNAŽANJA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Dodala bi naslednje: Iz življenjskih primerov vidimo kako včasih nekdo joče za svojo ljubeznijo, BOG PA NE DOPUSTI, DA STA SKUPAJ, KER ON TUDI VE ZAKAJ TEGA NE DOVOLJUJE.

    Vsemu “onesnaženju ” SE JE POTREBNO POPOLNOMA ODPOVEDATI IN POPOLNOMA PREKINITI .

  88. Miro says:

    KO JE JEZUS ODHAJAL OD TAM, STA ŠLA ZA NJIM DVA SLEPA IN VPILA: »USMILI SE NAJU, DAVIDOV SIN!«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 9,27-31)

    Ko je Jezus odhajal od tam, sta šla za njim dva slepa in vpila: »Usmili se naju, Davidov sin!« Ko je stopil v hišo, sta slepa prišla k njemu. Jezus jima je rekel: »Ali verujeta, da morem to storiti?« »Da, Gospod,« sta mu dejala. Tedaj se je dotaknil njunih oči in rekel: »Zgôdi se vama po vajini veri!« In oči so se jima odprle. Jezus jima je nato ostro zabičal: »Glejta, da nihče ne izve!« Ko pa sta odšla, sta ga razglašala po vsej tisti deželi.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+9%2C27-31&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    JEZUS OZDRAVI DVA SLEPA, KI KRIČITA

    Slepa kričita Jezusu, naj se ju usmili. Ko izpovesta vero vanj, ju ozdravi.

    Ljudje imamo veliko vrst slepote, pa jih ne vidimo, ali pa se bojimo prositi Jezusa za ozdravljenje. Ali poznam svoje slepote? Prosim Jezusa, naj me obda z ljubeznijo in razsvetli mojo notranjost?

    Jezusovo zdravljenje je vedno veliko globlje od telesnega vida oči. V slepima Jezus prebudi oči vere. »Ali verujeta, da morem to storiti?«, ju vpraša Jezus. »Da, Gospod,« mu odgovorita. Tedaj se je dotaknil njunih oči in rekel: »Zgôdi se vama po vajini veri!« In odprle so se jima oči. Vera torej odpira oči slepim. Še pomembneje pa je, da se oči odprejo veri za zrenje Božje lepote. Zato pravi psalm: »Gospod je moja luč!«

    Prosimo ga, da razsvetli naše oči srca, obnovi našo vero, da bomo lahko videli in prepoznavali njegovo delovanje med nami.

    Vera odpira oči. Kristusovo usmiljenje, njegovo srce, ki ga žene k bednim, pa naredi čudež. Današnje bogoslužje nam kaže odnos med očmi in srcem.

    Za videti potrebujemo srce. Vidimo le tisto, k čemur teži naše srce. Slepi pa smo za vse tisto kamor ni usmerjeno naše srce. Iz različnih razlogov zaprto srce nam neštetokrat zaslepi oči! Če nas žene oholost in sebičnost, bomo videli le krivice, ki smo jih pretrpeli. Videli bomo samo napake drugih, njihovih dobrih lastnosti pa ne. Slepi smo zato, ker naše srce ni spreobrnjeno. Potrebno je ozdravitve. Zato pravi Jezus: srečni, čisti v srcu.

    Pri verskih stvareh smo vsi do neke mere slepi. A če dopustim Jezusu, da se dotakne mojega srca, mi bo pomagal lažje videti svojo pot do srca. Slepa moža sta imel vero v Jezusovo moč zdravljenja. Sem kdaj okusil-a Jezusovo moč notranjega ozdravljenja?

    Vera pa pride po poslušanju in razmišljanju (‘prežvekovanju’) Božje besede, ko jo sprejmemo oz. vtisnemo v svoje srce, v našega notranjega človeka.

    Prosimo Gospoda, da nam da svoje srce, ki bo odprto ubogim in ponižnim. Le tako bomo lahko sodelovali z Njim pri njegovem načrtu ljubezni in pravičnosti za vse nas.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  89. Miro says:

    Božja beseda nas odrešuje

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  90. Miro says:

    DESET JEZUSOVIH NAJMOČNEJŠIH IN BREZČASNIH IZREKOV (Operando)

    Vsak od Jezusovih naukov, ki jih je izrekel v času svojega javnega delovanja, vsebuje besede spoznanja, tolažbe, spodbude in resnice. Ker bi jih bilo za naš članek preveč, če bi navedli vse, smo izbrali tistih deset, ki nosijo najmočnejše sporočilo. Ob njih lahko premišljujete, da boste okrepili svojo vero ali bolje spoznali svojega Odrešenika.

    Več o tem na: https://operando.org/10-jezusovih-najmocnejsih-in-brezcasnih-izrekov/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  91. Miro says:

    Nadaljevanje članka Svoboda, postava in vest (piše: Ángel Rodríguez Luño)

    NARAVNI MORALNI ZAKON

    Pojem zakona oz. postave je analogen. Naravna postava ali zakon, nova postava, Kristusova postava, človeški politični zakoni in cerkveni zakoni so moralni zakoni v zelo različnem smislu, čeprav imajo vsi nekaj skupnega.

    Večni zakon imenujemo načrt božje modrosti, da bi vse stvarstvo privedla k njegovemu cilju[3]; kar zadeva človeški rod, ustreza večni zveličavni zamisli Boga, po kateri nas je izvolil v Kristusu, »da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni«, »v ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci« (Ef 1, 4-5).

    Bog vsako bitje vodi do njegovega cilja skladno z njegovo naravo. In sicer, »Bog skrbi za ljudi drugače kakor za bitja, ki niso osebe: ne “od zunaj”, po zakonitostih fizične narave, ampak “od znotraj”, po razumu, ki more zato, ker z naravno lučjo spoznava večno božjo postavo, človeku kazati pravo smer njegove svobodne dejavnosti.«[4]

    Naravni moralni zakon je deležnost razumskega bitja pri večnem zakonu.[5] To je »večna postava sama, vsajena v bitja, ki uporabljajo razum in ki jih nagiblje k njim pripadajočemu delovanju in cilju.«[6] Torej je to božja (naravna božja) postava oz. zakon. Sestoji iz prav iste luči razuma, ki človeku daje razločevati dobro in zlo, in ki ima moč zakona, ker je glas in razlagalec najvišjega božjega uma, pri katerem ima delež naš duh in kateremu se podreja naša svoboda.[7] Imenuje se naravna, ker temelji na luči razuma, ki jo ima vsak človek po svoji naravi.

    Naravni moralni zakon je prvi korak pri sporočanju božjega odrešenjskega načrta vsemu človeškemu rodu, kar je v polnosti mogoče spoznati šele preko razodetja. Naravni zakon ima »za temelj teženje po Bogu in pokorščino Bogu, viru in sodniku vsega dobrega, kakor tudi čut za drugega kot za sebi enakega« (Katekizem, 1955).

    Značilnosti. Naravna moralna postava je splošna, ker se razteza na vse ljudi vseh časov (prim. Katekizem, 1956). »Naravna postava je nespremenljiva; traja skozi vse zgodovinske spremembe; obdrži se pod pretakanjem idej in nravi in podpira njihov napredek. Pravila, ki jo izražajo, ostajajo v bistvu veljavna« (Katekizem, 1958).[8] Je obvezujoča, kajti če naj človek stremi k Bogu, mora svobodno delati dobro in se izogibati zlu; za to pa mora razločevati dobro od zla, kar doseže predvsem s pomočjo luči naravnega razuma.[9] Ravnanje po naravnem moralnem zakonu more biti včasih težavno, nikdar pa nemogoče.[10]

    Spoznanje naravnega zakona. Zapovedi naravnega zakona lahko spoznajo vsi ljudje s pomočjo razuma. Kljub temu pa vseh njenih zapovedi ne dojemajo vsi jasno in neposredno (prim. Katekizem, 1960). Njeno dejansko poznavanje lahko pogojujejo osebna pripravljenost posameznika, družbeno in kulturno okolje, vzgoja, ki jo je prejel itd. Ker v sedanji situaciji posledice greha niso popolnoma izbrisane, sta človeku potrebna milost in razodetje, da bi moralne resnice mogli spoznati »vsi in brez ovir, s trdno gotovostjo in brez sleherne zmotne primesi.«[11]

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-26-svoboda-postava-in-vest/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  92. Hvala says:

    BOŽJA IZBRANA POT

    SVETI DUH je luč, ki sije skozi zaveso, ki ločuje ŽIVE IN MRTVE. SVETI DUH RAZISKUJE, PREGLEDUJE, PREISKUJE GLOBINE IN DIAGNOSTICIRA.

    SVETI DUH prinese na svetlo SKRITO VEDNOST, KI JO BO GOSPOD UPORABIL PRI OZDRAVLJANJU.

    Informacija od BOŽJEGA DUHA, ki prebiva v kristjanih, NAPOLNJENIH S SVETIM DUHOM, SE DVIGUJE SKOZI DAROVE MODROSTI, BESEDE VEDNOSTI IN PREROŠKEGA VIDENJA.

    To je izbrana pot, po kateri nas BOG HIČE VKLJUČITI V NJEGOV PROCES OZDRAVLJENJA. Ko se podredimo vsem tem darovom, bodo tisti, ki so potrebni v konkretnih okoliščinah, prišli na svetlo.

    POTLAČENOST:

    Veliko ljudi trpi zaradi FIZIČNE, ČUSTVENE IN DUŠEVNE POTLAČENOSTI ZARADI OKULTNE DEJAVNOSTI. TA POTRTOST SE LAHKO POJAVI ZARADI OSEBNE VPLETENOSTI V OKULTIZEM ALI ZARADI VPLETENOSTI DRUŽINSKIH ČLANOV V PREJŠNJIH ČASIH.

    PREKLETSTVA:

    PREKLETSTVA SO ŠE ENO PODRĆJE ZVEZANOSTI, KI GA BO POGOSTO RAZODEL SVETI DUH. Večina ljudi, ki so vpleteni v notranje ozdravljenje, je prepoznala prekletstva, pogosto še iz prejšnjih rodov.

    Prav kakor se lahko GOSPODOV DUH DOTAKNE LJUDI IN JIH OSVOBODI FIZIČNO, PSIHOLOŠKO itd…., lahko tudi hudi duh zveže ljudi v času PREKLETSTVA IN ŠE V PRIHODNJIH RODOVIH.

    Če pretrgamo vezi teh prekletstev in ljudi potopimo v GOSPODOVO LUČ IN LJUBEZEN, JIH BO TO V VEČINI PRIMEROV OSVOBODILO, če ni še drugih oblik z njimi povezanih predmetov.

    Z OKULTNIM POVEZANI PREDMETI:

    Včasih ko molimo za OSVOBODITEV, PRIDE DO BLOKADE ZARADI PREDMETOV, KI SO POVEZANI Z OKULTNIM.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Primer: pater DEGRANDIS pravi:

    V nekem mestu sem imel primer moža, ki je imel ožganino v svojih ustih. Bil je na kliniki Mayo , na Univerzi v Alabami in na
    Lahey Clinic v Bostonu, vendar mu niso nikjer mogli odstraniti ožganine iz ust.

    Svojo roko sem položil nanj in prva beseda , KI MI JO JE SVETI DUH DAL V DIAGNOZI, JE BILA “OKULTNO”.

    Vprašal sem ga, če je bil pri zdravilcu in vedeževalcu. Rekel je: “DA”. Potem sem molil in ga prosil, naj se odpove temu, da je iskal pomoč pri okultnem viru.

    Potem, ko se je odpovedal okultizmu, ŠE VEDNO NI BILO IZBOLJŠANJA, ZATO SEM NADALJEVAL Z MOLITVIJO.

    NASLEDNJA RAZŠIRITEV DIAGNOZE, KI JO JE DAL SVETI DUH, JE BILA: Z OKULTNIM POVEZANI PREDMETI.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Vprašal sem ga, ali mu je človek, h kateremu je šel, KAJ IZROČIL. Odgovoril je, da je dobil neki talisman. Vprašal sem ga, ali se ga je pripravljen znebiti in se je strinjal. Njegova žena ga je vrgla stran. Spet sem molil in OŽGANINA JE IZGINILA (Iz knjige – KAKO
    OZDRAVITI RODOVNE KORENINE).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V tem naveden primeru je lepo opisano KOLIKO POTOV JE NAREDIL ČLOVEK, KI JE IMEL OŽGANINO V USTIH. Obiskoval je klinike, Univerze in ne vem kaj vse je še počel.

    POTEM JE SVETI DUH POVEDAL DIAGNOZO.

    Še nedavno nazaj če se spomnite sem napisala, DA NAJ ČLOVEK DOPUSTI DA JEZUS S SVETIM DUHOM POVE KAM NAJ KDO ODIDE NA ZDRAVLJENJE. BOG JE TISTI, KI VSE VE IN ČLOVEKA USMERJA NA ŽIVLJENSKI POTI, tako je rekel v Svetem Pismu. LAHKO BO LETA IN LETA TAVAL, PA NE BO REŠITVE, VENDAR JE TO TUDI PO BOŽJI DOPUSTITVI IN DOVOLJENJU. Nekateri pa celo prej umrjejo in bodo OZDRAVLJENI IN OSVOBOJENI NA ONEM SVETU. VSE JE V SKLADU Z BOŽJIM NAČRTOM, NE Z NAŠIM ČLOVEŠKIM.

    BOG IMA SVOJ ČAS, LAHKO PRETEČEJO DESETLETJA, DA POKAŽE DA BO OZDRAVIL ČLOVEKA; v primerih prekletstva je lahko doba dolga, tudi doba čakanja tistega, ki ga je Jezus izbral kot orodje v Njegovih rokah za rešitev prednikov in družine. Zato JE POTREBNO BOŽJO ODLOČITEV SPOŠTOVATI. Tako se mora zgoditi……………………………………

    Je pa res, da tisti, ki nima primerov in tudi tega spoznanja še nima, težko razume sočloveka.

    Kadar človeka nekaj MOČNO TLAČI, PRITISKA NANJ, ZDRAVNIKI NE VEDO IZVORA BOLEZNI, JE PONAVADI IZVOR BOLEZNI ZARADI UKVARJANJA Z OKULTNIM oz. PREKLETSTVA.

    • Hvala says:

      POGLEJMO KORAKE ZA OZDRAVLJENJE ČLOVEKA Z OŽGANINO, KI JIH JE NAREDIL PATER!

      KORAKI OZDRAVLJENJA:

      1. Iz svojega položaja podrejenosti Gospodu Jezusu Kristusu, sem položil roko na človeka.

      2. Gospoda sem prosil, naj diagnosticira korenino njegovega problema.

      3. Poslušal sem, da bi slišal Gospodovo besedo.

      4. Gospod je odgovoril, da je korenina v okultizmu.

      5. Odzval sem se tako, da sem od človeka dobil potrditev te besede, da je vpleten v okultizem.

      6. Odpovedal se je okultni dejavnosti.

      7. V človeku ni bilo nobene spremembe.

      8. Svetega Duha sem prosil, naj razširi diagnozo.

      9. Prisluhnil sem, da bi slišal besedo.

      10. Gospod je odgovoril :” Z okultnim povezani predmeti.”

      11. Diagnozo sem s človekom potrdil.

      12. Sodeloval je in uničil predmet.

      13. Spet sem molil.

      14. OŽGANINA JE IZGINILA (Iz knjige-Kako ozdraviti rodovne korenine).
      ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

      Samo se ne bo nič uredilo kot včasih slišimo, POTREBNO JE POPOLNO SODELOVANJE Z JEZUSOM IN S ČLOVEKOM, PREKO KATEREGA JEZUS SPOROČA DIAGNOZO S SVETIM DUHOM IN DAJE NASVETE IN ZDRAVI.

      Povedati moram, da je včasih potrebno dolgo hoditi na molitve, OZDRAVLJENJE PA JEZUS DA, KO JE NJEGOV ČAS, VČASIH, ODVISNO OD SITUACIJE LAHKO ZDRAVLJENJE IN OSVOBAJANJE GOSPOD DAJE POSTOPNO, zato je človek OZDRAVLJEN IN OSVOBOJEN lahko po več kot desetih letih ali več. OSVOBAJANJE OD OKULTNEGA JE PONAVADI DOLGOTRAJEN PROCES posebno pa v primerih, ko so se še predniki ukvarjali z okultnim.

      V določenih primerih prekletstev pa JE CELO POTREBEN VEČKRATNI OBSK NA URADNO MOLITEV PRI EXORCISTU.

      Pot do OSVOBODITVE IN NOTRANJEGA OZDRAVLJENA JE DOLGOTRAJEN PROCES, POT TRPLJENJA, OBŽALOVANJA IN HKRATI POT VESELJA, KAJTI ČLOVEK BO PREJEL OD GOSPODA PREČUDOVITI DAR -OSVOBODITEV IN OZDRAVLJENJE DRUŽINSKEGA DEBLA.

      Bog je tisti, ki OZDRAVLJA IN OSVOBAJA IN VE KOLIKO ČASA BO ZDRAVIL VSAKEGA POSAMEZNIKA.

      Če je zdravljenje predvsem na DUHU, je potrebno tudi več let in Gospod vmes ozdravlja tudi s BOLNIŠKIM MAZILJENJEM. Človek, ki prejema Bolniška maziljenja je tesno zedinjen z JEZUSOM IN NJEGOVIM TRPLJENJEM , HKATI MU LAJŠA NJEGOVO DUHOVNO TRPLJENJE, ki je res veliko. Vendar to je potrebno sprejeti.

  93. janez says:

    DON BOSKO SLOVENIJA: ODPUŠČANJE DRUGIM NI OPCIJA
    1. Odpuščanje ni opcija. Je potreba. Nobenega človeškega odnosa ni brez odpuščanja. Vsi smo nagnjeni k zlu, ker smo grešniki. Zlo prizadene človekovo srce in prav zato je odpuščanje, ki je kot nekakšno zdravilo, še kako potrebno. Če bi bili popolni, potem nam o odpuščanju ne bi bilo potrebno razmišljati, a ker nismo, je še kako pomembno, da imamo v zavesti, da nobenega odnosa ni brez odpuščanja. Danes je veliko ločitev, nerazumevanja v zakonskih zvezah … in eden od razlogov je tudi nesposobnost, neznanje odpuščanja! Koliko je sovraštva in prepirov, ker ni odpuščanja in strpnosti; marsikje ljudje danes naredijo življenje brez potrpljenja, sočutja, strpnosti in dobrote, tovarištva med ljudmi, zato v takih občestvih ni ljubezni in odpuščanja, ker so egoti preveliki!!

    2. Resnično odpuščanje se ne rojeva iz človeškega hotenja ali volje. Le-ta namreč nima oblasti nad notranjo močjo strasti in greha. Odpuščanje korenini v globini bivanja v Bogu: samo Bog odpušča. Spomnimo se vprašanja, ki so ga farizeji postavili Jezusu: »Kdo more odpuščati grehe razen enega, Boga?« (Mr 2,7). Jezus, Očetov Sin, na zemljo prinaša Božjo naravo, odpuščanje grehov. Ljudje, ki so zakoreninjeni v Bogu, sebe pojmujejo kot dolžnike. Ko se postavijo pred Božjo ljubezen, opazijo, koliko jim manjka. Prav zaradi te izkušnje so pripravljeni tudi drugim odpuščati pomanjkljivosti in žalitve. Pogosto pa razmišljamo kot upniki. Koliko ljudi je ozkosrčnih, niso se sposobni navdihovati pri velikodušnosti življenja, obsedeni so s tem, kar manjka. In prav ti ljudje so pogosto zaprti za odpuščanje. Molimo za Božjo Milost, da bomo molili in zmogli odpustiti drugim, pa tudi, da nam bodo drugi odpustili vse, kar smo slabega storili! Boga molimo v Očenašu, da naj nam odpusti naše dolge; pa mi odpuščamo svojim dolžnikom?

    Misel o odpuščanju
    Božje odpuščanje lahko dosežemo. Ključ, ki Božjemu odpuščanju na široko odpre vrata, je preprost: da ga prosimo s ponižnim in skesanim srcem in se spokorimo in obljubimo, da se bomo z Njegovo Milostjo Poboljšali!. Bog nas ljubi in zato nam je vedno pripravljen odpuščati. Odpuščajmo tudi mi drugim! Brez odpuščanja nismo resnično svobodni. Potrebujemo Božje odpuščanje, pa tudi odpuščanje tistega, ki smo ga s svojim ravnanjem prizadeli. Tisti trenutek, ko se iskreno kesamo in spovemo svojih grehov, nam Bog, ki je usmiljen, zvest in pravičen, odpusti vse naše krivičnosti. Prav je, da prosimo za odpuščanje in se pokesamo svojih grehov, pa tudi, da se opravičimo in krivico popravimo! HVALIMO BOGA IN SE MU ZAHVALJUJMO ZA VSE MILOSTI! Skesano molimo in ga prosimo odpuščanja! Amen.

    Molitev
    Gospod Bog,
    prepričani smo,
    da tvojega odpuščanja ne prejmejo edinole tisti,
    ki te zanj ne prosijo.
    Saj velikodušno odpuščaš vsem,
    ki se Ti Zahvaljujejo za vse Milosti in te iskreno prosijo.te iskreno prosijo.
    Nočeš smrti grešnika,
    marveč hočeš, da se spreobrne in živi.
    Verujemo, da je odpuščanje
    ena od tvojih temeljnih lastnosti.
    Prosimo te, utrdi našo vero v tvoje odpuščanje.
    Daj nam moč,
    da bomo zmogli tudi mi odpuščati tem, ki nas prizadenejo.
    Ko molimo »odpusti nam naše dolge«,
    s tem izpovemo svojo željo in potrebo,
    da nam očistiš srce sovraštva in zamere.
    Obenem pa izkažemo pripravljenost,
    iz srca odpustiti vsem,
    ki so se pregrešili proti nam.
    Gospod pomagaj nam vsem, da si odpustimo in začnemo vse na znova in na novo!
    Odložimo in pozabimo vse krivice in zamere ter molimo, da se spet spravimo med seboj in
    Živimo v Božjem Miru in Ljubezni!
    Amen.

    Iskrice za premislek in spodbudo

    Blagor tistemu, ki so mu pregrehe odpuščene, ki so mu grehi oproščeni.
    Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva krivde in v njegovem duhu ni prevare. (Ps 32,1-2)
    Odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom. (Mt 6,12)
    To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov (Mr 26,28)
    Bog nam odpušča naše grehe, odpustimo jih tudi mi našim dolžnikom in začnimo znova,
    da bomo molili in prosili s čistim strcem in da bo Bog uslišal naše Molitve! Amen.

  94. Hvala says:

    POSLEDICE STARŠEVSKIH GREHOV NA OTROCIH-SVETOPISEMSKI ODLOMKI (samo nekaj kratkih odlomkov)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Žalostinke 5,7

    7 Naši očetje so grešili in jih ni več,
    mi smo tisti, ki nosimo njihovo krivdo.

    EZEKIEL 18,2

    »Očetje jedo kislo grozdje, zobje otrok pa so skominasti?«

    2 Mz 20,5

    …..kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo,

    SVETOPISEMSKI NAVEDKI O SVETEM VPLIVU STARŠEV: V teh vrsticah smo posvarjeni, da imamo pomembno odgovornost za to, DA NAŠI POTOMCI ŽIVIJO BOGU VŠEČNO ŽIVLJENJE.

    2. Mojzesova knjiga 20,5

    “….toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.

    PSALM 112,1-2

    Blagor možu, ki se boji Gospoda,
    z njegovimi zapovedmi ima veliko veselje.
    2 Mogočen bo v deželi njegov zarod,
    rod iskrenih bo blagoslovljen.

    NAUKI ŠVICARSKEGA PSIHIATRA CARLA GUSTAVA JUNGA:

    ………….
    ČE SE SPOR NE RAZREŠI V DRUŽINI, SE PRENESE V NASLEDNJE GENERACIJE. ČE IMA NEKA ŽENSKA SPOR IN GA NE RAZREŠI, BO VERJETNO PRIŠEL K NJENIM OTROKOM, KI GA BODO POTEM PRINESLI NJIHOVIM OTROKOM. IZ PSIHOLOŠKEGA ZORNEGA KOTA LAHKO ČLOVEK VIDI POTREBO PO PROCESSU OZDRAVLJENJA, KI BO POPRAVIL IN KORENINE IN VZROKE ZA ŠKODO , POVZROČENO V PREJŠNIH GENERACIJAH.

    VSE TO JE V MENI: Primeren odlomek iz Svetega pisma je v tem kontekstu Psalm 103:

    Slávi, moja duša, Gospoda,
    vsa moja notranjost njegovo sveto ime.

    V MENI NI SAMO TO, KAR SE JE ZGODILO MENI OSEBNO, AMPAK TUDI TO, KAR SE JE ZGODILO V MOJI DRUŽINI V PRETEKLOSTI. VSE V MENI , KAR BI PRIPRAVLJENO SLAVITI, POTREBUJE ODPUŠČANJE, OZDRAVLJENJE ALI OSVOBOJENJE.

    STRANSKI UČINKI:

    Katoliška cerkev uči, da čeprav se človek pokesa in so mu grehi odpuščeni, OSTAJAJO POSLEDICE GREHA, KI OSTANEJO TUDI POTEM, KO JE DEJANSKA KRIVDA ODSTRANJENA (Iz knjige-KAKO OZDRAVITI RODOVNE KORENINE-p. Robert DEGRANDIS).

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Večkrat sem že omenila, da danes se govori v ednini-KAJ MORAM KAJ NISEM, KAKO BOM, KAJ SEM SPUSTIL ALI SMO SPUSTILI… zveni, kot da vse sami vemo in krojimo BREZ BOGA. Sami sestavljamo načrte, kako vzgajati, kam poslati otroka v šolo, da bo čimvečji zaslušek, itd. itd…

    Bog je dal nam staršem OTROKE, TO JE NJEGOV DRAGOCENI DAR. KAKO BOMO OTROKE VZGAJALI, KAJ OD NJIH ZAHTEVALI, KAM JIH VODILI? večina staršev tudi katoličanov odloča sama BREZ BOGA. Ne vem koliko staršev se spomni, DA BO SVETA MATI MARIJA NAJBOLJE POSKRBELA ZA NJIH, BOLJE KOT NAJBOLJŠA MATI NA TEM SVETU, KI JE SAMO ČLOVEK-GREŠNICA.

    Danes ko gledamo stanja v družbi, tudi umore in samomore, se začne kazanje s prstom. Vendar ti ljudje se niti približno ne zavedajo, KAJ JE VSE VZROK, DA JE NEKI MLADI ČLOVEK NAPRAVIL TAKO DEJANJE. Sama pravim, da je mogoče še najmanj krivde na njem. TO BO SODIL BOG IN VSAKEMU POKAZAL REALNO STANJE, KO SE BO SREČAL Z NJEGOVIMI OČMI.

    Namesto obtoževanja IZROČIMO IN POSVETIMO BOGU SVOJE ŽIVLJENJE IN ŽIVLJENJE OTROK IN POSKRBIMO ZA VSE TISTO PRI OTROCIH, KAR SMO KOT STARŠI DOLŽNI. NE POSTAVLJAJMO SE NA MESTO BOGA IN MATERE BOŽJE.

    Veste človeka pretrese ko na molitvah za osvoboditve SVETI DUH PRAVI-PREDNIKI. Vendar je treba vsem in vse odpustiti, KAJTI TUDI ONI SO BILI SAMO LJUDJE KOT SMO MI TUKAJ SEDAJ. VSI SMO GREŠNIKI.

    V SVETEM PISMU JE VSE NAVEDENO ZA CELOTNO ŽIVLJENJE VSAKEGA ČLOVEKA NA ZEMLJI. Tako da ni izgovora NISEM VEDEL, NISEM VEDELA…..

    Sami lahko vsak dan vidite, KAKO SO RODOVI BLAGOSLOVLJENI TISOČI NAPREJ, KAKO PA IZGLEDA ŽIVLJENJE POD PREKLETSTVOM.

    • Hvala says:

      NAJ ŠE DODAM:

      Govorimo in zapovedano je v Svetem pismu DA JE POTREBNO BOGU SE ZAHVALJEVATI IN GA SLAVITI.

      Tega sam človek tudi z vsem svojim hotenjem ni sposoben in ne more priti do te realizacije. DA SE NEKDO BOGU ZAHVALJUJE POMENI IN GA SLAVI POMENI DA JE NJEGOVA NOTRANJOST OZDRAVLJENA, DA JE PRI NJEM BOG NA PRVEM MESTU, DA JE TA ČLOVEK DOPUSTIL BOGU DA GA PREOBLIKUJE, DA GA JE JEZUS NAPOLNIL S SVOJO LJUBEZNIJO , S SVETIM DUHOM IN MIROM.

      SVETI DUH POPELJE ČLOVEKA PO POTI MOLITVE, ZAHVALJEVANJA IN SLAVLJENJA!

      • Hvala says:

        2 Mz 20,5

        …..kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo,

        Govori o učinkih in posledicah grehov nekaterih, ki jih izkušajo tisti, ki se družijo s tistimi, ki so te grehe zagrešili. Govori o tem, da lahko posledice človekovih grehov (ali grehov skupine ljudi) čutijo njegovi-njihovi potomci več generacij kasneje. Bog je govoril Izraelcem, da bodo njihovi otroci čutili negativen vpliv njihovega greha malikovanja kot naravno posledico sramotnega vpliva, ki ga malikovanje prinese kateri koli družbi. Otroci, ki se jih vzgaja v malikovalskem okolju, izkusijo strašne vplive družbe, ki jo je pokvarila sprevržena morala, in bodo potem sami izvajali podobno malikovanje ter tako zapadli v vzpostavljen vzorec neposlušnosti. Vpliv neposlušne generacije je tako globoka vsaditev hudobije v kulturo, da se bodo negativne posledice čutile celo več generacij kasneje.

  95. Miro says:

    POSTNI SKLEPI SO NAM POZNANI. KAJ PA ADVENTNI? (Aleteia)

    ADVENT JE PODOBEN POSTNEMU ČASU, KI JE ČAS POKORE, KO LAHKO SPREJMEMO ODLOČITVE, DA BOMO ŽIVELI BLIŽJE KRISTUSU

    Mnogi katoličani sprejemajo postne sklepe, vključno z različnimi odpovedmi in obljubami, da bodo okrepili svoje duhovno življenje. V tem obdobju se recimo pogosto odpovejo uživanju čokolade ali pa se bolj posvetijo dobrodelnosti.

    Tudi advent naj bi bil čas molitve, posta in dajanja miloščine. Čeprav se katoličanov navadno ne spodbuja k sprejemanju dobrih sklepov v adventnem času, naj bi bilo to bogoslužno obdobje čas za pripravo naših src na Jezusov prihod ob božiču.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/11/26/postni-sklepi-so-nam-poznani-kaj-pa-adventni/

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  96. Miro says:

    SADOVI ČEŠČENJA – ČAŠČENJA SRCA JEZUSOVEGA

    PRVI PETKI

    V litanijah Srca Jezusovega izpovedujemo, da je Srce Jezusovo bogato za vse, ki ga kličejo. Papež Janez Pavel II. Je o velikodušnosti Srca Jezusovega dejal:

    »Odprto je za vse in vsakogar posebej. Popolnoma je odprto in njegova velikodušnost ne bo nikdar prenehala. Velikodušnost Jezusovega Srca spričuje na dejstvu, da ljubezen ni podvržena zakonitostim smrti, ampak zakonitostim vstajenja in življenja. Pričuje o dejstvu, da ljubezen raste s tem, da ljubi, saj to je njena pristna narava.«

    Sv. Marjeta Marija Alacoque je v 17. stoletju v posebnih, od Cerkve potrjenih videnjih prejela od Gospoda več zagotovil in obljub, ki se bodo izpolnile častilcem njegovega Srca.

    Te obljube nimajo takšne veljave, kakršno ima Sveto pismo, saj spadajo k posebnemu ali zasebnemu razodetju. So pa skladne z Novo zavezo, ki tako jasno razodeva Jezusovo dobroto, ljubezen in usmiljenje.

    Namesto o »obljubah«, bi bilo bolje govoriti o sadovih, ki jih bodo deležni tisti, ki se bodo Jezusovemu Srcu popolnoma izročili in v skladu s to izročitvijo živeli.

    O obljubah oz. sadovih, ki so jih deležni častilci Srca Jezusovega, več na:
    https://www.kapitelj.com/posvetitev_jezusovem_presvetem_srcu_9_prvih_petkov.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    • Miro says:

      POSVETITEV JEZUSOVEMU PRESVETEMU SRCU

      (posvetilna molitev na prve petke)

      Dobri Jezus, Odrešenik človeškega rodu, ozri se na nas, ki smo ponižno zbrani pred teboj. Tvoji smo, tvoji hočemo biti. Da bi pa mogli biti s teboj trdneje združeni, glej, zato se danes vsak izmed nas radovoljno posveti tvojemu presvetemu Srcu. Tebe mnogi ne poznajo, mnogi pa tvoje zapovedi zaničujejo in te zavračajo. Usmili se obojih, dobrotljivi Jezus, in pritegni vse k svojem presvetem Srcu.

      Kralj bodi, Gospod, ne samo vernih, ki se trudijo, da bi ostali zvesti, temveč tudi izgubljenih sinov, ki so te zapustil. Daj, da se skoraj vrnejo v Očetovo hišo, da ne omagajo od uboštva in lakote.

      Kralj bodi tistih, ki jih loči zmota ali razkol, in pokliči jih k polnosti vere in občestva, da bo kmalu ena čreda, en Pastir.

      Daj, gospod, da bo tvoja Cerkev povsod v svobodi oznanjala evangelij; daj vsem narodom pravičen red in mir; daj, da se bo po vsej zemlji razlegal en glas: Bodi hvala Božjemu Srcu, ki nas je rešilo, slava in čast mu vekomaj. Amen.

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  97. Hvala says:

    ZA JEZUSOVO SMRT JE ODGOVOREN VSAK ČLOVEK NA SVETU

    117. Kdo je odgovoren za Jezusovo smrt?

    Jezusovega trpljenja in smrti ni mogoče pripisovati niti vsem tedaj živečim Judom brez razlike niti drugim Judom, ki so potem prišli v čas in prostor. Vsak posamezni grešnik, se pravi vsak človek, je tako rekoč povzročitelj in orodje vseh muk, ki jih je pretrpel Odrešenik. Za krivce tega strašnega hudodelstva moramo imeti tiste, predvsem če so kristjani, ki spet in spet padajo v grehe in se naslajajo v zablodah in grehih. (Katekizem Katoliške Cerkve).

  98. Hvala says:

    25. KAKO ČLOVEK ODGOVARJA BOGU, KI SE RAZODEVA?

    Človek, podprt z božjo milostjo, odgovarja s poslušnostjo vere. To pomeni, da se POPOLNOMA IZROČI BOGU in sprejme njegovo resnico, za katero jamči On, ki je resnica sama. (Katekizem Katoliške Cerkve).

  99. Miro says:

    JEZUS OZDRAVI DVA SLEPA – SLEHERNI BOŽJI DOTIK JE ZNAMENJE VERE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 9,27-31)

    Ko je Jezus odhajal od tam, sta šla za njim dva slepa in vpila: »Usmili se naju, Davidov sin!« Ko je stopil v hišo, sta slepa prišla k njemu. Jezus jima je rekel: »Ali verujeta, da morem to storiti?« »Da, Gospod,« sta mu dejala. Tedaj se je dotaknil njunih oči in rekel: »Zgôdi se vama po vajini veri!« In oči so se jima odprle. Jezus jima je nato ostro zabičal: »Glejta, da nihče ne izve!« Ko pa sta odšla, sta ga razglašala po vsej tisti deželi.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+9%2C27-31&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    TEDAJ SE JE DOTAKNIL NJUNIH OČI IN REKEL: »ZGÔDI SE VAMA PO VAJINI VERI!«

    Sleherni Božji dotik je znamenje vere. Kot prvo, verovati pomeni radikalno se odpovedati lastnim pričakovanjem, predstavam, strukturam in vzorcem razmišljanja ter delovanja v zameno za popolno predanost in zaupanje Drugemu, njegovi “drugačni drugačnosti”, večni novosti. Verovati v Boga pomeni prenesti svojo bivanjsko gotovost, svoje srce, vanj, ki se imenuje Emanuel (Bog z nami). Kot drugo, vsak Božji poseg odkriva resnico Božje presežnosti, ki s svojo sijočo lepoto ljubeče vabi človeka iz temne globeli k njegovemu odgovoru vere – k ljubečemu hrepenenju.

    Duhovna oaza (franciskani.si)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.