Članki za dušo

15.023 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   20. decembra, 2022 at 16:40

   NAPOVED JEZUSOVEGA ROJSTVA – MARIJINA IZKUŠNJA JE ENKRATNA, OBENEM PA ME TUDI NAGOVARJA, NAJ JI SLEDIM V VSEJ ODPRTOSTI IN ZAUPANJU BOGU

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,26-38)

   V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«

   Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.«

   Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C26-38&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Drugače kot duhovnik Zaharija izpove svojo popolno predanost Božji volji Marija. Njen “da” pomeni sprejem Božjega otroka na svet. Marijina izkušnja je enkratna, obenem pa me tudi nagovarja, naj ji sledim v vsej odprtosti in zaupanju Bogu. Božja Mati, pomagaj mi, da bom vsak dan pozorno izrekel svoj “da” Božji besedi in povabil tvojega sina Jezusa na svet. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
   • Miro says:

     20. decembra, 2022 at 16:45

     ZDRAVA MARIJA

     Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem mestecu Nazaret. Tu se je preprosta nazareška deklica Marija odzvala povabilu nadangela Gabrijela, da postane mati Jezusa, učlovečenega Božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši da. Tako je Gospodovo oznanjenje Gospodov in Marijin praznik.

     Zazrimo se v to preprosto dekle iz Nazareta v trenutku, ko je pripravljena Božjemu sporočilu reči ‘da’ in skušajmo doumeti dva bistvena vidika njene drže, ki je za nas zgled, kako se pripraviti na božič.

     Najprej njena vera, njena drža vere, ki je v poslušanju Božje Besede ter prepustiti se tej Besedi s popolno razpoložljivostjo razuma in srca. S svojim ‘tukaj sem’, polnim vere, Marija ne ve, na katere poti se bo podala, katere bolečine bo morala prenašati, s katerimi tveganji se soočiti. Zaveda pa se, da je Gospod tisti, ki jo prosi. Ona mu popolnoma zaupa in se izroči njegovi ljubezni. To je Marijina vera.

     Naslednji vidik Kristusove Matere je sposobnost prepoznati Božji čas. Marija nas uči, kako prepoznati ugoden trenutek, ko Jezus pride v naše življenje in prosi za takojšen in velikodušen odgovor. Vsak od nas je poklican odgovoriti, kakor Marija, z osebnim in iskrenim ‘da’ in se popolnoma dati na razpolago Bogu in njegovemu usmiljenju, njegovi ljubezni. Kolikokrat Jezus pride v naše življenje, kolikokrat nam pošlje angela in kolikokrat se mi tega ne zavedamo, ker smo zaverovani vase, v svoje misli, zaposleni – celo v teh dneh popolnoma v pripravah na božič ter se ne zavemo, da je On prišel in trka na vrata našega srca, prosi za gostoljubnost, prosi za ‘da’, kakor za tisti Marijin.

     V božični skrivnosti je pa tudi ob Mariji tiha navzočnost sv. Jožefa. Marijin in Jožefov zgled je za vse nas povabilo, da s popolno odprtostjo duše sprejmemo Jezusa, ki je iz ljubezni postal naš brat. Prihaja, da prinese na zemljo dar miru: Dragoceni dar božiča je mir in Kristus je naš resnični mir. Kristus trka na naša srca, da nam podari mir, mir duše. Odprimo vrata Kristusu!

     Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

     https://portal.pridi.com/2022/12/20/zdrava-marija/

     Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

     Odgovori
2. Miro says:

   20. decembra, 2022 at 13:14

   PAPEŽ FRANČIŠEK: GLEJTE DETE IN GLEJTE ZVEZDO

   SVETI OČE SE JE ZA ITALIJANSKI TELEVIZIJSKI PROGRAM CANALE 5 POGOVARJAL Z VATIKANISTOM FABIEM MARCHESEJEM RAGONO. BESEDA JE TEKLA O VOJNI, POLITIKI IN REVNIH, A TUDI O NOGOMETU IN ŠPORTU. OB PRIHAJAJOČEM BOŽIČU JE VSEM ZAŽELEL, DA BI GLEDALI DETE JEZUSA, KI PRINAŠA UPANJE, TER TUDI ZVEZDO, KI NAM KAŽE POT. (zapis: Andreja Červek, Vatikan)

   Papež je ponovno izpostavil, da živimo tretjo svetovno vojno po koščkih. »Vojna uničuje. Vojna je norost, ki vedno uničuje,« je dejal. Lakota, mraz in potem trgovina z orožjem, industrija, ki bi morala pospeševati razvoj človeštva, a ga namesto tega uničuje.

   PRAZNUJMO, A ZMERNO

   Kar papeža zelo skrbi je »drža brezbrižnosti«. Pri tem je pozval k zmernemu preživljanju božičnih praznikov. Letos namreč imamo »žalosten božič, božič z vojno«, veliko ljudi umira zaradi lakote. »Prosim vas, imejte veliko srce in ne zapravljajte, kot da se ne bi nič zgodilo. Brezbrižnost je ena od stvari, proti kateri se moramo zelo boriti, in vi, novinarji, imate poslanstvo, da prebudite srca, da ne bi zapadla v to kulturo brezbrižnosti. Zavedati se moramo tega zgodovinskega trenutka, revščine … ljudi, ki stradajo.« Lahko praznujemo Jezusovo rojstvo, saj ima lepo sporočilo in praznovanje je potrebno. Vendar praznujmo z določeno zmernostjo.

   GREŠNIKI, JA. POKVARJENCI, NIKOLI

   Na vprašanje o korupciji v evropskih visokih političnih krogih je papež odgovoril: »Vsi smo grešniki. Vsi. Ti, jaz, vsi mi. In Gospoda moramo vsak dan prositi odpuščanja za vse naše napake. Grešniki, ja. Pokvarjenci, nikoli. Danes se hitro zdrsne iz greha v pokvarjenost, zato tega ne smemo tolerirati. Kako to, da ob vsem, kar je potrebno v Evropi, ti vodstveni ljudje zdrsnejo v korupcijo? Zame je to kriterij,« je dejal in pripomnil, da to, kar vidimo sedaj, ni greh, ampak korupcija, pokvarjenost. Pokvarjenost namreč povzroča gnitje duše.

   PLEMENITOST ŠPORTA

   Pogovor seveda ni zaobšel svetovnega nogometnega prvenstva – Argentina je namreč zmagala isti večer, ko je bil na programu intervju s papežem. Sveti oče je zmagovalcem zaželel, naj zmago živijo s ponižnostjo. Tistim, ki ne bodo zmagali, pa naj to živijo z veseljem. Največja vrednota ni zmagati ali ne zmagati, temveč igrati dobro, igrati čisto. In da bi si obe ekipi na koncu podali roke. »Šport človeka naredi plemenitejšega. Moramo spodbujati športnega duha. Želim si, da bi to svetovno prvenstvo pomagalo osvojiti športni duh, ki človeka dela plemenitega.«

   Papež je izpostavil ljubiteljsko razsežnost športa. To zastonjskost športa potrebujemo vsi, je dejal. Zelo je zadovoljen, ko vidi navdušenje ljudi nad svetom športa in ko šport ne izgubi te razsežnosti amaterskosti, zastonjskosti. Danes sicer imamo komercialne vidike športa, kar ni slabo, če so zmerni. Pomembno je, da šport ne izgubi »amaterskosti«, resnični šport mora biti zastonjski, »amateur«.

   KAR SO POVEDALI KARDINALI, TO URESNIČUJEM

   Sveti oče je spregovoril o skoraj desetih letih svojega pontifikata in dejal, da izpolnjuje tisto, kar so kardinali povedali pred konklavom. »Ko sem bil izvoljen, sem za program vzel vse, kar smo s kardinali na srečanjih pred konklavom povedali naslednjemu papežu, ki je bil tam, a se še ni vedelo, kdo je. To sem razumel kot pot naprej.« Po papeževih besedah je to bilo dobro, saj so mu ti isti kardinali pomagali pri spremembah. Ena od najbolj vidnih stvari, ki ni najpomembnejša, ampak najbolj vidna, je »ekonomsko čiščenje«, preprečevanje slabih stvari na področju ekonomije. Svet za ekonomijo dela dobro, je dodal Frančišek in ponovil, da je s pomočjo vseh začel uresničevati, kar so zahtevali kardinali. Posebej pa je poudaril misijonskost in oznanjevanje evangelija: »To je pomembno. Lahko imamo zelo organizirano kurijo, zelo organizirano župnijo, zelo organizirano škofijo, toda če ni misijonarskega duha, če se tam ne moli, potem stvari ne gredo dobro. Molitev je pomembna.«

   Sveti oče bi se pri opravljanju svoje službe najraje izognil ravno temu ekonomskemu delu. To najmanj rad počne in daje le smernice.

   NEŽNOST OSTARELIH IN NEŽNOST OTROK

   Kar se svetega očeta najgloblje dotakne, so bolni otroci: »Ko vidim otroka v invalidskem vozičku, ko vidim bolnega otroka, ko mi otroka pripeljejo, ker umira – to se me dotakne. Vprašanje Dostojevskega “zakaj trpijo otroci“ je skrivnost. A ta skrivnost te približa Bogu. Ena najlepših stvari je pobožati otroka, kar mi je zelo včeš. Ter pobožati ostarele. Zanimivo. Pobožati ostarele in pobožati otroke. Nežnost ostarelih in nežnost otrok.«

   POČUTIM SE SREČNEGA

   Na vprašanje, ali se v srcu čuti mladega – papež je v soboto dopolnil 86 let – je sveti oče odgovoril, da o letih ne razmišlja na ta način: »Lahko rečem, da se počutim srečnega. Gospod me spremlja. Čutim se kot pastir in počem, kar je moja poklicanost. Sem grešnik. Jutri pride spovednik … vsakih 15 dni pride frančiškan, sveti mož, ki me odveže grehov. Zadovoljen sem, saj vidim, da mi Gospod pomaga hoditi naprej.«

   GLEJTE DETE IN GLEJTE ZVEZDO

   Pogovor se je sklenil s papeževim božičnim voščilom: »Glejte Dete in glejte zvezdo. Dete Jezus pomeni upanje. Prinesel je upanje, čeprav se je rodil reven, preganjan, moral je bežati.« Pomembna sta oba: Dete in zvezda. Oboje je sporočilo božiča. »Naj vam Gospod da nežnost otroka, da ne bi izgubili človeške nežnosti; in naj vam da luč zvezde. Če gledaš zvezdo, veš, kje je pot. Če gledaš Dete, veš, kaj moraš čutiti v srcu. To je moje voščilo: vsak med vami naj gleda Dete in naj gleda zvezdo.«

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-12/papez-francisek-glejte-dete-in-glejte-zvezdo.html

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
3. janez says:

   20. decembra, 2022 at 13:04

   Papež Frančišek: Cerkev, ki je odprta in vedno sprejema ljudi (kateheza v Vatikanu)
   »Ko pa smo prišli v Rim, je Pavel dobil dovoljenje, da lahko stanuje zasebno, z vojakom, ki ga je stražil. […] Celi dve leti je Pavel ostal v stanovanju, ki si ga je bil najel, in sprejemal vse, ki so prihajali k njemu. Oznanjal je Božje kraljestvo in o Gospodu Jezusu Kristusu učil z vso svobodo in brez ovir« (Apd 28,16.30-31).

   Beseda, ki spreminja in odpira nove poti
   »Pavlovo potovanje, ki je bilo potovanje evangelija, je dokaz, da lahko človeške poti, če so živete v veri, postanejo prostori prehoda za Božje odrešenje, in sicer preko Besede vere, ki je v zgodovini dejavni kvas, zmožna spremeniti situacije in odpreti vedno nove poti. S Pavlovim prihodom v središče rimskega imperija, se konča pripoved Apostolskih del, ki pa se ne zaključi s Pavlovim mučeništvom, ampak z obilno setvijo Besede. Konec Lukove pripovedi, ki je zasnovana na potovanju evangelija po svetu, vsebuje in povzema ves dinamizem Božje besede, neustavljive Besede, ki hoče hiteti, da bi vsem sporočila odrešenje.

   Pavel oznanja Kristusa
   Pavel v Rimu sreča predvsem svoje brate v Kristusu, ki ga sprejmejo in mu vlijejo pogum (glej Apd 28,15), ob njihovi topli gostoljubnosti pa lahko pomislimo, kako zelo je bil njegov prihod pričakovan in zaželen. Zatem mu je dovoljeno stanovati zasebno pod custodia militaris, torej z vojakom, ki ga je stražil; bil je v hišnem priporu. Kljub svojemu položaju jetnika, Pavel lahko srečuje judovske prvake ter jim pojasni, kako je bil prisiljen pritožiti se cesarju, in jim govori o Božjem kraljestvu. Prepričati jih želi v zvezi z Jezusom, pri tem pa začne s Pismi in jim pokaže sosledje med Kristusovo novostjo in ‘Izraelovim upanjem’ (Apd 28,20). Pavel se v celoti prepoznava kot jud in v evangeliju, torej v oznanilu Kristusa, umrlega in vstalega, vidi izpolnitev obljub, ki so bile dane izvoljenemu ljudstvu. Temu prvemu, neformalnem srečanju, ko so mu Judje precej naklonjeni, sledi bolj uradno, med katerim Pavel ves dan oznanja Božje kraljestvo in poskuša svoje sogovornike odpreti za vero v Jezusa, začenši ‘z Mojzesovo postavo in preroki’ (Apd 28,23). Ker vsi niso prepričani, poudari otrdelost srca Božjega ljudstva zaradi njegove obsodbe (glej Is 6,9-10) in z gorečnostjo hvali odrešenje narodov, ki se pokažejo občutljivi za Boga in sposobni poslušati besedo evangelija življenja (glej Apd 28,28).

   Cerkev, ki se nikoli ne utrudi sprejemati
   Luka na tem mestu pripovedi zaključi svoje delo in ne pokaže Pavlove smrti, ampak dinamizem njegovega oznanjevanja, Besede, ki ‘ni vklenjena’ (2 Tim 2,9). Pavel nima svobode gibanja, vendar pa svobodno govori, kajti Beseda ni vklenjena. Beseda je pripravljena, da se pusti posejati apostolovim polnim rokam. Pavel to počne ‘z vso svobodo in brez ovir’ (Apd 28,31), v hiši, kjer sprejema tiste, ki želijo prejeti oznanilo o Božjem kraljestvu in spoznati Kristusa. Ta hiša, ki je odprta za vsa iščoča srca, je podoba Cerkve, ki se, čeprav je preganjanja, nerazumljena in vklenjena, nikoli ne utrudi z materinskim srcem sprejemati vsakega moškega in vsako žensko, da bi jima oznanila ljubezen Očeta, ki je postal viden v Jezusu.

   Dragi bratje in sestre, na koncu te poti, ki smo jo živeli skupaj, medtem ko smo sledili poti evangelija v svet, naj Duh v vsakem izmed nas poživi klic k biti pogumni in veseli evangelizatorji. Kakor Pavla tako naj tudi nas naredi zmožne, da bomo prepojili naše domove z evangelijem in jih naredili za kraje bratstva, kjer se sprejema živi Kristus, ki nam prihaja naproti po vsakem človeku in v vsakem času.«

   (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 15.1.2020)

   Odgovori
4. Miro says:

   20. decembra, 2022 at 8:27

   MARTINOVO OZNANILO Z VIŠINE: “ČE SI SAM IN IMAŠ SKRHANE ODNOSE, JE BOŽIČ TUDI ZATE”

   Župnik Martin Golob se tokrat v njegovem (pred)božičnem vlogu oglaša iznad starodavne farovške lipe v Grosupljem. »Približno tako visoko sem, kot sega zvonik cerkve svetega Mihaela. Po drevju sem nehal plezati že davno. Na višini sem zato, ker napeljujemo lučke za božično okrasitev. A če dobro pomislim, se ljudje preveč trudimo, da bi bil božič popoln,« pripoveduje Martin.

   In nadaljuje: »Moramo se naučiti sprejemati svojo nepopolnost, ker Bog prihaja vanjo kot popoln. Pusti, da Bog dela božič v tvojem življenju. Smisel božiča ni ne v popolnosti ne v darilih in ne v lučkah, temveč v rojstvu Jezusa Kristusa. Tudi če si sam, ranjen, imaš skrhane odnose, je božič tudi zate.«

   Več o tem v Martinovem vlogu na: https://si.aleteia.org/2022/12/16/martinovo-oznanilo-z-visine-ce-si-sam-in-imas-skrhane-odnose-je-bozic-tudi-zate/

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
5. Miro says:

   20. decembra, 2022 at 8:17

   Nadaljevanje članka OSEBNI GREH (Pau Agulles Simó)

   DRUGE DELITVE (v zvezi z opredelitvijo greha)

   a) Ločimo lahko med “aktualnim” grehom, ki je grešno dejanje sámo, in med “habitualnim” grehom, kar pomeni madež, ki ga je v duši pustilo grešno dejanje, kazen za greh in, v primeru smrtnega greha, odvzetje milosti.

   b) Osebni greh se razlikuje od izvirnega, s katerim se vsi rodimo in nas bremeni zaradi Adamove nepokorščine. Izvirni greh je navzoč v vsakem človeku, čeprav ga osebno ni zagrešil. Lahko bi ga primerjali s podedovano boleznijo, ki je ozdravljena s krstom — oz. vsaj z implicitno željo po njem —, vendar pa v človeku ostane določena šibkost, ki ga nagiba k novim osebnim grehom. Osebni greh torej človek stori, izvirni greh pa prevzame.

   c) Zunanji grehi so grehi, storjeni z dejanjem, ki je vidno od zunaj (umor, rop, obrekovanje itd.). Notranji grehi pa ostanejo v človekovi notranjosti, t. j. v njegovi volji, brez da bi se pokazali navzven (na zunaj neizražena jeza, nevoščljivost, lakomnost itd.). Vsak greh, zunanji ali notranji, ima svoj izvor v notranjem dejanju volje: pravzaprav je to moralno dejanje. Izključno notranja dejanja so morejo biti greh, tudi velik greh.

   d) Govorimo o mesenih in duhovnih grehih glede na to, ali je neurejena težnja usmerjena k čutni dobrini (oz. k nečemu, kar ima videz dobrega; npr. nečistost) ali k duhovni dobrini (napuh). Sami po sebi so slednji grehi težji; kljub temu pa so v splošnem meseni grehi bolj siloviti, ker je predmet, ki privlači (čutna stvarnost), nekaj bolj neposrednega.

   e) Grehi, ki so storjeni, in grehi opustitve: vsak greh vključuje uresničenje neurejenega deja volje. Če se ta prenese v dejanje, ga imenujemo storjeni greh; če pa se dej volje prenese v to, da človek opusti nekaj, kar bi bilo treba storiti, potem je to greh opustitve.

   Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-30-osebni-greh/

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   19. decembra, 2022 at 15:58

   ANGEL MU JE REKEL: »NE BOJ SE, ZAHARIJA, KAJTI USLIŠANA JE TVOJA MOLITEV! TVOJA ŽENA ELIZABETA TI BO RODILA SINA. DAJ MU IME JANEZ. V VESELJE IN RADOST TI BO IN MNOGI SE BODO VESELILI NJEGOVEGA ROJSTVA, KER BO VELIK PRED GOSPODOM.«

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,5-25)

   V dneh Heroda, kralja v Judeji, je živel duhovnik, ki mu je bilo ime Zaharija. Bil je iz Abíjeve duhovniške skupine, njegova žena pa je bila izmed Aronovih hčera; ime ji je bilo Elizabeta. Oba sta bila pravična pred Bogom. Živela sta brez graje, po vseh Gospodovih zapovedih in navodilih. Otrok nista imela, ker Elizabeta ni bila rodovitna, in sta bila že zelo v letih.

   Ko je bila na vrsti Zaharijeva skupina in je opravljal duhovniško službo pred Bogom, ga je po običaju duhovniške službe zadel žreb, da je šel v Gospodovo svetišče zažgat kadilo; vsa množica pa je ob uri kadilne daritve molila zunaj. In prikazal se mu je Gospodov angel, ki je stal na desni strani kadilnega oltarja.

   Ko ga je Zaharija zagledal, se je vznemiril in obšel ga je strah. Angel pa mu je rekel: »Ne boj se, Zaharija, kajti uslišana je tvoja molitev! Tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina. Daj mu ime Janez. V veselje in radost ti bo in mnogi se bodo veselili njegovega rojstva, ker bo velik pred Gospodom. Vina in opojne pijače ne bo pil in že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom. Veliko Izraelovih sinov bo spreobrnil h Gospodu, njihovemu Bogu. In on sam bo hodil pred njim z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom, nepokorne k modrosti pravičnih in ustvari za Gospoda pripravljeno ljudstvo.«

   Zaharija je nato rekel angelu: »Po čem bom to spoznal? Jaz sem namreč star in moja žena je v letih.« Angel mu je odgovoril: »Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bogom. Poslan sem, da spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo novico. Ker pa nisi verjel mojim besedam, ki se bodo izpolnile ob svojem času, boš onemel in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bo to zgodilo.«

   Ljudje so medtem čakali na Zaharija in se čudili, da se tako dolgo mudi v svetišču. Ko pa je prišel ven, jim ni mogel nič povedati. Tedaj so spoznali, da je imel v svetišču videnje. Dajal jim je sicer znamenja, vendar je ostal nem. In ko so se dopolnili dnevi njegove službe, je šel domov. Po teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela. Pet mesecev se je prikrivala in govorila: »Tako mi je storil Gospod v dneh, v katerih se je ozrl name, da mi odvzame mojo sramoto pri ljudeh.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C5-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna misel ob evangeljskem odlomku s kratko molitvijo: Zaharija podeljuje blagoslov drugim, sam pa ga ni deležen. Zato ne verjame angelu, ki mu napove rojstvo sina. Ob tej nepripravljenosti vernika prosim, da bi znal v vsem sprejemati Božjo milost in blagoslov. Gospod, pomagaj mi, da bom vztrajen in odprt v molitvi tudi tedaj, ko boš na mojo prošnjo odgovoril drugače. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
7. Miro says:

   19. decembra, 2022 at 12:40

   Nagovor papeža Frančiška, nedelja, 18. december 2022

   PAPEŽ FRANČIŠEK: PO ZGLEDU SV. JOŽEFA SPREJMIMO PRESENEČENJA BOGA

   »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN! DANES NA ČETRTO IN ZADNJO ADVENTNO NEDELJO NAM BOGOSLUŽJE PREDSTAVI PODOBO SV. JOŽEFA (PRIM. 1,18-24). GRE ZA PRAVIČNEGA MOŽA, KI SE PRIPRAVLJA NA POROKO«. S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR PRED OPOLDANSKO MOLITVIJO ANGEL GOSPODOV Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA TRGU SV. PETRA NA 4. ADVENTNO NEDELJO. (po zapisu p. Ivana Hercega DJ)

   Lahko si predstavljamo, kaj sanja o prihodnosti: o lepi družini z ljubečo ženo in veliko pridnimi otroci in o dostojnem delu. Gre za preproste in lepe sanje. To so sanje preprostih in dobrih ljudi. Nenadoma pa se te sanje razblinijo ob presenetljivem odkritju, kajti Marija, njegova zaročenka pričakuje otroka in ta otrok ni njegov! Kaj vse je Jožef doživljal? Osuplost, bolečino, zbeganost, morda celo jezo in zmedenost. Doživljal je, kako se mu je svet zrušil! Kaj lahko stori?

   Postava mu daje dve možnosti. Prva je, da naznani Marijo in ji s tem da plačati ceno za domnevno nezvestobo. Druga je, da na skrivnem razdre njuno zaroko in Marije ne izpostavi pohujšanju in težkim posledicam, vzame pa nase težo sramote. Jožef izbere to drugo pot, pot usmiljenja. In poglejte, sredi najhujše krize, ravno ko razmišlja in presoja vse to, Bog prižge v njegovem srcu novo luč. V sanjah mu namreč naznani, da Marijino materinstvo ne izhaja iz nezvestobe, temveč je delo Svetega Duha in da je otrok, ki bo rojen Zveličar (prim. vv. 20-21). Marija bo Mesijeva mati in on bo njen varuh. Ko se je zbudil, je Jožef razumel, da se največje sanje vsakega Izraelca, biti Mesijev oče, uresničujejo njemu na popolnoma nepričakovan način.

   Da pa se uresničijo, ni dovolj pripadati Davidovemu potomstvu in biti zvest izpolnjevalec postave, ampak bo moral čez vse zaupati Bogu, sprejeti Marijo in njegovega sina na popolnoma drugačen način, kakor je pričakoval, na drugačen način, kakor je vedno bilo. Z drugimi besedami, Jožef se bo moral odpovedati svojim pomirjajočim gotovostim, svojim popolnim načrtom, svojim upravičenim pričakovanjem in se odpreti prihodnosti, ki jo je treba na novo odkriti. Pred Bogom, ki pomeša načrte in zahteva zaupanje, Jožef odgovori z da. Jožefov pogum je junaški in se uresničuje v tišini. Njegov pogum je v tem, da zaupa, sprejme, je razpoložljiv, ne zahteva drugih zagotovil.

   Bratje in sestre, kaj nam spregovori Jožef danes? Tudi mi imamo svoje sanje in morda ob Božiču mislimo še bolj o njih, skupaj govorimo o njih. Morda objokujemo nekatere razblinjene sanje in vidimo, da je potrebno najboljša pričakovanja soočiti z nepričakovanimi in presenetljivimi situacijami. Ko se to zgodi, nam Jožef pokaže pot. Ni za popustiti negativnim čustvom kot sta jeza in zapiranje vase. To je namreč napačna pot! Potrebno je sprejeti presenečenja življenja, tudi krize, a biti pri tem pozorni, da ko smo v krizi, ne smemo izbrati v naglici po instinktu, ampak dati vse na rešeto in kot Jožef »premisliti vse stvari« (prim. v. 20) ter se zanašati na temeljni kriterij, ki je Božje usmiljenje. Ko se preživlja krizo, ne da bi popustili želji po zapreti se vase, jezi ali strahu, ampak se ima vrata odprta za Boga, bo On lahko posredoval. On je izvedenec v spreminjanju krize v sanje. Da, Bog odpre krizo za nove poglede, ki jih morda mi nismo pričakovali, kot to on zna. Bratje in sestre, gre za obzorje Boga, ki je presenetljivo, a vsekakor veliko obširnejše in lepše od našega!

   Devica Marija naj nam pomaga živeti odprtost za presenečenja Boga.

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-12/papez-francisek-ob-jozefovem-zgledu-sprejmimo-presenecenja-boga.html

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
   • Miro says:

     20. decembra, 2022 at 17:10

     DUHOVNA MISEL ŠKOFA ANDREJA SAJETA NA 4. ADVENTNO NEDELJO: JOŽEFOVE SANJE IN MILOST TIŠINE (18. december 2022)

     ADVENT SE IZTEKA. LJUDJE SMO V NAGLICI IN HITIMO. VRSTIJO SE PREDPRAZNIČNI DOGODKI. ZMANJKUJE ČASA ZA VSE, KAR BI RADI POSTORILI. BOŽJA BESEDA NAS ŽELI OD ZUNANJEGA DOGAJANJA USMERITI V NOTRANJOST IN PREDLAGA, DA UPOČASNIMO KORAK IN PREMIŠLJUJEMO SVOJE ŽIVLJENJE V LUČI BOŽIČNE SKRIVNOSTI.

     O duhovni misli škofa Andreja Sajeta več na:
     https://katoliska-cerkev.si/duhovna-misel-skofa-andreja-sajeta-na-4-adventno-nedeljo-jozefove-sanje-in-milost-tisine

     Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

     Odgovori
8. Miro says:

   19. decembra, 2022 at 12:15

   Nadaljevanje članka OSEBNI GREH (Pau Agulles Simó)

   TEMELJNA ODLOČITEV

   Nauk o temeljni odločitvi[13], zavrača tradicionalno razlikovanje med smrtnim in malim grehom; trdi, da izguba posvečujoče milosti zaradi smrtnega greha — ob vsem, kar to prinaša — človeško osebo v tolikšni meri zavezuje, da je to lahko samo sad dejanja radikalne in totalne zavrnitve Boga, se pravi, dejanja temeljne odločitve proti Njemu.[14] Ob takšnem razumevanju bi bilo, po mnenju zagovornikov te zmotne doktrine, skoraj nemogoče zapasti v smrtni greh pri sprejemanju naših vsakodnevnih odločitev; pa tudi znova pridobiti stanje milosti s pomočjo iskrene pokore: kajti svoboda, tako pravijo, v svoji običajni zmožnosti izbiranja ne bi bila sposobna določiti značaja človekovega moralnega življenja na tako edinstven in odločilen način. Ker naj bi torej šlo, po besedah teh avtorjev, za posamezne izjeme v na splošno poštenem življenju, bi lahko upravičili težke pregreške zoper enotnost in doslednost krščanskega življenja; na žalost bi obenem zmanjšali tudi pomen človekove zmožnosti odločanja in zavezanosti pri uporabi njegove svobodne volje.

   Zelo povezan z zgoraj omenjenim naukom je predlog o trodelnosti greha, o delitvi na male, težke in smrtne grehe. Slednji naj bi pomenili zavestno in nepreklicno odločitev žaliti Boga, in samo ti naj bi človeka oddaljili od Boga ter mu zaprli vrata večnega življenja. Na ta način bi večina grehov, ki so bili zaradi svoje vsebine tradicionalno obravnavani kot smrtni, predstavljala zgolj težke grehe, saj ne bi bili storjeni z izrecnim namenom zavrniti Boga.

   Cerkev je ob številnih priložnostih pokazala na zmote, ki se skrivajo za temi miselnimi tokovi. Opravka imamo z naukom o svobodi, v katerem ima le-ta zelo šibko vlogo, saj pozablja, da je tisti, ki odloča, v resnici človeška oseba, ki se lahko odloči spremeniti svoje najgloblje namene in ki dejansko lahko svoje sklepe, svoja hrepenenja, svoje cilje in svoj celotni življenjski projekt spremeni s tem, da izvršuje določena posebna in vsakdanja dejanja.[15] Po drugi strani »vedno velja načelo, da je bistvena in odločilna razlika med grehom, ki uniči ljubezen, in grehom, ki ne uniči nadnaravnega življenja; med življenjem in smrtjo ni neke vmesne poti.«[16]

   Celotni članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-30-osebni-greh/

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   19. decembra, 2022 at 9:25

   NOTRANJA MOLITEV IŠČE TISTEGA, “KI GA LJUBI MOJA DUŠA” (Vp 1,7; prim. Vp 3,1-4).

   KAJ JE NOTRANJA MOLITEV (ORAISON)?

   Sv. Terezija odgovarja: “Notranja molitev (oraison mentale) po mojem mnenju ni nič drugega kakor najbolj notranje prijateljsko pomenkovanje, ko se pogosto od srca do srca pogovarjamo s tistim Bogom, za katerega vemo, da nas ljubi” (vida 8).

   Notranja molitev išče tistega, “ki ga ljubi moja duša” (Vp 1,7; prim. Vp 3,1-4). To je Jezus in v njem Oče. Iščemo ga, ker je hrepeneti po njem vedno začetek ljubezni, in iščemo ga v čisti veri, tisti veri, ki stori, da se rodimo iz njega in živimo v njem. V notranji molitvi moremo tudi še premišljevati (meditirati), vendar se pogled usmerja na Gospoda.

   Izbira časa in trajanja notranje molitve je stvar odločanja volje, ki razkriva skrivnosti srca. Takšne molitve ne opravljamo takrat, kadar imamo čas: vzamemo si čas, da bi bili za Gospoda, s trdno odločitvijo, da mu ga ne bomo spotoma odvzeli, pa naj pridejo pri srečanju še takšne preizkušnje in suhota. Vedno ni mogoče premišljevati, vedno pa je mogoče vstopiti v notranjo molitev, neodvisno od zdravstvenega, delovnega in čustvenega stanja. Srce je kraj iskanja in srečevanja, v uboštvu in v veri. (KKC, 2709 – 2710)

   Več o notranji molitvi na: https://marija.si/gradivo/kkc/iii-notranja-molitev/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    18. decembra, 2022 at 18:35

    PAPEŽ PROSIL DEVICO MARIJO NAJ SE DOTAKNE SRC TISTIH, KI LAHKO USTAVIJO VOJNO V UKRAJINI

    PO MOLITVI IN BLAGOSLOVU JE SVETI OČE IZRAZIL ZASKRBLJENOST ZARADI RAZMER V LAČINSKEM KORIDORJU NA JUŽNEM KAVKAZU, POVABIL K MOLITVI ZA MIR V PERUJU, DA BI PRENEHALO NASILJE V DRŽAVI IN SE OBRNIL S PROŠNJO NA DEVICO MARIJO, NAJ SE DOTAKNE SRC TISTIH, KI LAHKO USTAVIJO VOJNO V UKRAJINI. (zapis: p. Ivan Herceg DJ)

    Dragi bratje in sestre!

    Zaskrbljen sem zaradi razmer v Lačinskem koridorju na južnem Kavkazu. Še posebej sem zaskrbljen zaradi negotovih humanitarnih razmer prebivalstva, ki jim grozi nadaljnje poslabšanje v zimskem času. Prosim vse vpletene, da se zavzamejo za iskanje mirnih rešitev v dobro ljudi.

    Molimo tudi za mir v Peruju, da bi prenehalo nasilje v državi in da bi stopili na pot dialoga za premagovanje politične in družbene krize, ki pesti prebivalstvo.

    Prosimo Devico Marijo, k premišljevanju katere nas vabi bogoslužje na to četrto adventno nedeljo, naj se dotakne src tistih, ki lahko ustavijo vojno v Ukrajini. Ne pozabimo na trpljenje teh ljudi, še posebej otrok, starejših, bolnih. Molimo, molimo!

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-12/papez-prosil-devico-marijo-naj-se-dotakne-src-tistih-ki-lahko-u.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori