Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.549 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    https://si.aleteia.org/2018/01/16/doktorica-prava-preizkusena-v-hudi-bolezni-zdrzim-ker-sta-se-vame-naselila-moc-in-mir/

    V članki Sare Ahlin Doljak, ki je uspešna odvetnica in predavateljica na več fakultetah, ki zaradi multiple skleroze ni izgubila strank in predvsem (za) upanja , čeprav ne more ne govoriti ne hoditi.

    V pogovoru je bistvo, ki ga je želela povedati ljudem, nekako sem videla strnjeno v treh stavkih:

    Njeno vodilo je:”VSE ZMOREM V NJEM, KI MI DAJE MOČ”. Povedala je, da si je sprva narobe razlagala , da je ta Moč njena. Zdaj vem, da je podarjeno, da je milost.

    Šest let po diagnozi NE IŠČE VEČ ZEMELJSKIH ZASILNIH IZHODOV.

    Pravi tudi, da je bilo na začetku težko UMIRITI UM ter PRENEHATI BITI ZAPOSLENA Z BALASTOM.

    V šestih letih je prejela od Gospoda milosti, ki so ji odprle duhovne oči, da je Bog edini, vreden vsega zaupanja.

  2. Miro says:

    »VESELJE, RESNIČNO VESELJE, KI JE VEDNO NEPRIČAKOVANO IN PRESENETLJIVO, ODPRE SRCE ZA NESKONČNO OBZORJE!« (papež Frančišek)

    Besede papeža Frančiška, izrečene pred leti v katehezi o kulturi veselja, nas močno nagovarjajo tudi v tem kriznem času. Papež je svoje razmišljanje o tem oprl na evangeljske besede: »Ko sta ga zagledala, sta bila presenečena in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama tako storil? Tvoj oče in jaz sva te s tesnobo iskala« (Lk 2,48).

    V razmislek nekaj naslednjih poudarkov papeža Frančiška:

    Evangeljska zgodba, ki smo jo izbrali za oporo tem katehezam, nam znova osvetli pot proti resničnemu veselju. Evangelist Luka je zapisal, da je bil prvi čustveni odziv Marije in Jožefa, ko sta Jezusa našla v templju, kjer se je pogovarjal z učitelji, presenečenje, ne bolečina ali kakršno drugo negativno čustvo, ki bi bilo zaradi strahu ravno tako upravičeno. Otrok, ki ga je Marija devet mesecev nosila v svojem telesu in ki ga je Jožef peljal v Egipt, da bi ga rešil pred kraljem Herodom, jima je zdaj naredil nekaj nepričakovanega in presenetljivega. V njunih srcih se je vzbudilo globoko čudenje in veselje, ki ga ni lahko opisati – podobno trenutku, ko prejmemo darilo, ki je nad vsemi našimi pričakovanju in željami …

    Veselje, resnično veselje, ki je vedno nepričakovano in presenetljivo, odpre srce za neskončno obzorje. Veselje pa, ki si ga želimo, se trudimo zanj in ga dosežemo, človeško srce zapre v okvire njegovih želja in ga nato spodbudi k drugim neizpolnjenim težnjam. Človeško veselje ni iskreno tedaj, ko se njegove želje izpolnijo, ampak ko ga prešine sreča, o kateri ni niti sanjal …

    Bog nikakor ni sovražnik človeškega veselja. Nasprotno, še bolj kot človek sam, mu želi dati preobilje veselja, ki bi se dotaknilo vseh razsežnosti njegove človečnosti, tudi tiste, ki jo pogosto zmotno zamenjujemo za resnično veselje: erotično razsežnost. V nasprotju s splošnim prepričanjem resnični sovražniki spolnega užitka niso Bog, evangelij ali Cerkev, ampak je to človek sam, ki v svoji slabotnosti, posledici izvirnega greha, razčlovečuje ta krasni in čudoviti dar, ki mu ga je naklonil Stvarnik …

    Za celotno besedilo papeževe kateheze o kulturi veselja glej na:
    https://www.vaticannews.va/sl/cerkev/news/2018-07/papez-francisek-srecanje-druzin-dublin-kateheze-sedma.html

    Veselimo se in radujmo se – Kristus je vstal! Aleluja!

  3. Janez says:

    Farizeji in učeni pismouki
    Farizeji in pismouki v Izraelu v Jezusovih časih so se trudili biti sveti in so se natančno držali postave. Z takim ravnanjem so želeli narediti vtis na druge z legalističnim spolnjevanjem Judovskih postav brez Ljubezni in Usmiljenja, brez služenja drugim. Jezus jih je zato imenoval »pobeljeni grobovi«. Na zunaj so bili v redu, znotraj pa so bili mrtvi; v svojih srcih so čutili grenkobo in nestrpno jezo proti Jezusu. Šli so v ekstrem, da bi uveljavili zakon, da »se na soboto ne sme delati in ozdravljati bolnih, izganjati hudobnega duha ter pomagati ubogim«. Ko je Jezus iz sočutja nekoga ozdravil na soboto, so ga zaradi tega kritizirali. Včasih nam je lažje imeti odnos s postavo kakor odnos z Gospodom Bogom. In satan bi raje videl, da se legalistično osredotočimo na postavo (Božje zapovedi, postave), kot pa da se osredotočimo na Gospoda Boga in na Božjo Voljo ter izkazujemo Usmiljenje in Ljubezen. Ali želimo izkusiti Božjo milost? K Njemu moramo priti v resnici in ponižnosti. V Jakobu 4,6 piše: »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« Duh veje, kjer hoče. In nihče ne more v Nebesa brez Kristusa. Brez Boga ne moremo živeti in nič narediti. Tega farizeji in pismouki niso vedeli in jim je bil Jezus odveč.

    Farizeji so ljudje, ki sledijo po črki Božjim postavam, obredom, pravilom in predpisom vernikove Cerkve. Tako farizeji formalno mislijo, da je dovolj prisotnost pri bogoslužju, ko duhovnik po obredniku obhaja obred Svete maše. Sveta Maša je za iskrene vernike globoka in iskrena ponavzočitev Kristusove Daritve za vse nas grešne Ljudi, ki si s pravičnim in bogaboječim življenjem vsebinsko ne le formalno trudimo biti dobri kristjani in smo zato upravičeni prisostvovati Evharistični Daritvi pri Sveti maši. Mašna Hostija brez Vsebinskega Darovanja pri Bogoslužju Pravičnih in Bogaboječih vernikov je še vedno moka, mašno vino pa destiliran grozdni sok; šele s slovesno in pravično Transsubstancijo pri Darovani Sveti maši, ki jo darujejo poleg duhovnika tudi bogaboječi, dobri, pravični verniki, ki Spolnjujejo Božjo Voljo, ljubijo in izkazujejo usmiljenje ter odpuščajo drugim je to tista vsebinska, iskrena, goreča in praznična Sveta Maša, ki je Bogu v Veselje, nam pa v Slovesno Obhajanje. Pa vendar legalistični farizeji menijo, da zadošča že formalna obvezna prisotnost Sveti evharistiji pri Bogoslužju. Farizeji tudi natančno po črki upoštevajo Sveto Pismo, vsa pravila in predpise Cerkve in menijo, da s tem legalistično pripadajo pravi Kristusovi religiji, ki za prave vernike pomeni ne le formalni spolnjevanje pravil ampak tudi vsebinsko življenje po Svetem pismu in Božjih postavah ter Jezusove Evangeliju ter spolnjevanje Božje Volje. Na zunaj so farizeji legalistični spolnjevalci postave, so večinoma ponosni in elegantni ljudje in verniki, morda pa celo dobri ljudje, z vidika splošno sprejetega načina pravičnega življenja, pri čemer pa jim manjka, kar je za vernega kristjana res pomembno, to je prepričanje njihovega srca, samaritansko usmiljenje in dobrota do drugih ljudi. Zato je za kristjana vsebinsko zaman samo legalistično zasledovanje neke formalne, človeško vsiljene verske doktrine, dogme ali prepričanja pomena, kjer ni v Življenju vernikov tudi dejavne Usmiljenosti, Ljubezni in Odpuščanja, saj nas je Jezus naš Odrešenik tako učil. Večne resnice je treba resnično čutiti v Našem Človeškem Srcu kot resnične in iskreno vero v Boga je teba izvajati v dobrih delih in služenju drugim, sicer je vera brez dobrih del mrtva. Molitve morajo biti prežete z Duhom in Življenjem, ne le mehaničnimi recitacijami in molitvami brez dobrote, usmiljenja, pomoči in služenju drugim, razumevanja ali ljubezni po srcu v Življenju. Prava je tista Vera, ki vsebinsko ne formalno proizvaja goreče in iskrene molitve in prošnje vernikov k Bogu ter nadalje tudi ljubezen, dobroto, usmiljenje ter dobra dela in služenje drugim ljudem. Zato pa je bil Jezus trn v peti farizejem, ker jih je imenoval hinavci. Nekaj so govorili, drugo so delali.

    Zato kot iskreni in goreči kristjani vedno sledimo Kristusovim Naukom in Evangeliju z vso dušo in z ljubeznijo ter v prošnjah in molitvah častimo Boga ter vsebinsko spolnjujmo Božjo Voljo Bogu v Čast in Veselje, nam pa v Odrešenje. Bodimo podobni Jezusu in ne hinavskim farizejem in pismoukom v Izraelu, ki niso verjeli v Boga tako, da bi ljubili, odpuščali, pomagali in služili drugim ter izkazovali Samaritansko usmiljenje. Eno so govorili, drugo so pa delali in zato niso živeli po Božji Volji. V svoji zaslepljenosti se niso zavedali, da je Bog Ljubezen in Usmiljenje in da je sobota zaradi ljudi in da niso ljudje ustvarjeni zaradi sobote. Ljubimo Boga in naše bližnje ter vse Stvarstvo, ki ga je Ustvaril Bog v Ljubezni do vseh nas, ki smo Božji Otroci. Bog vidi v naše srce, zato živimo pravično in bodimo iskreni v veri in ponižni pred Bogom.

    Že objavljeno in dopolnjeno. Janez

  4. Hvala says:

    KAJ GOVORI BOG V SVETEM PISMU O POSLUŠNOSTI!

    POSLUŠNOST OBLASTEM

    VSAK SE NAJ PODREJA OBLASTEM, KI SO NAD NJIM. NI JE NAMREČ OBLASTI, KI NE BI BILA OD BOGA. IN TE, KI SO, SO POSTAVLJENE OD BOGA. KDOR SE TOREJ UPIRA OBLASTI, SE UPIRA BOŽJEMU REDU. TISTI, KI SE UPIRAJO, PA SI BODO NAKOPALI BOŽJO OBSODBO. OBLASTNIKOV SE NI TREBA BATI , KADAR DELAMO DOBRO, AMPAK KADAR DELAMO HUDO.
    HOČEŠ, DA NE BI IMEL STRAHU PRED OBLASTJO? DELAJ DOBRO, PA BOŠ IMEL OD NJE PRIZNANJE. OBLAST JE NAMREČ BOŽJA SLUŽABNICA TEBI V DOBRO. ČE PA DELAŠ HUDO , SE BOJ!NE NOSI NAMREČ MEČA ZASTONJ, BOŽJA SLUŽABNICA JE, KI SE MAŠČUJE ZAVOLJO JEZE NAD TISTIM, KI POČENJA HUDO. ZATO SE JE TREBA POKORAVATI , IN SICER NE SAMO ZARADI JEZE, MARVEČ TUDI ZARADI VESTI. SAJ TUDI DAVKE PLAČUJETE ZATO, KER SO TISTI, KI JIH IZTERJUJEJO, BOŽJI IZVRŠEVALCI. DAJTE VSEM, KAR JIM GRE: DAVEK KOMUR DAVEK, PRISTOJBINO , KOMUR PRISTOJBINA, STRAH KOMUR STRAH, ČAST, KOMUR ČAST (Pismo Rimljano 13, 2-7).

  5. Hvala says:

    SVETI DUH NAS UČI MOLITI

    KER PA STE SINOVI, JE BOG POSLAL V NAŠA SRCA DUHA SVOJEGA SINA, KI VPIJE: ” ABBA, OČE!” (Galačanom 4,6).

    PRAV TAKO TUDI DUH PRIHAJA NA POMOČ NAŠI SLANOSTI. SAJ NITI NE VEMO, KAKO JE TREBA ZA KAJ MOLITI, TODA SAM DUH POSREDUJE ZA NAS Z NEIZREKLJIVIMI VZDIHI. IN ON, KI PREISKUJE SRCA, VE, KAJ JE MIŠLJENJE DUHA, SAJ DUH POSREDUJE ZA SVETE, V SKLADU Z BOŽJO VOLJO (Rimljanom 8, 26-27).
    ———————————————————————————————————————————————————

    ENA NAJVEČJIH OVIR ZA DELOVANJE SVETEGA DUHA V NAS JE V TEM, DA NE ZNAMO SPREJETI SVOJIH SLABOSTI. VSI SMO SLABOTNI, A TEGA NISMO PRIPRAVLJENI PRIZNATI: VSAKO SLABOST IMAMO ZA NEDOPUSTNO, ZAVRAČAMO JO IN SE TAKO ZAPIRAMO BOŽJI POMOČI.

    A ČE PRAVIMO, DA V ŽIVLJENJU V BOGU ZMOREMO VSE, DA MOREMO TUDI MOLITI, KAKO NAJ OPAZIMO NAVZOČNOST SVETEGA DUHA V SVOJEM ŽIVLJENJU?

    SVETI DUH NAS UČI KORAK ZA KORAKOM MOLITI. A NE SAMO TO: DUH MOLI V NAS.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    JANEZ ZLATOUSTI JE REKEL: “MOLITEV JE NEIZRAŽENA LJUBEZEN, KI NE PRIHAJA OD ČLOVEKA, AMPAK IZVIRA IZ BOŽJE MILOSTI. ”
    ———————————————————————————————————————————————————
    ZATO JE TREBA DATI PROSTOR SVETEMU DUHU, VENDAR TO NI SAMO PO SEBI RAZUMLJIVO.

    POGOSTO NAMREČ ZARADI PREOBILNIH BESED IN ZARADI RAZTRESENOSTI SVETEMU DUHU ONEMOGOČAMO, DA BI MOLIL V NAS.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    V NAS KAR NAPREJ DIVJA VIHAR MISLI, POJMOV, ZAZNAV IN ODVEČNIH PODOB. ZATO SVETI DUH TEŽKO PRIDE DO BESEDE.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    NAŠE SRCE SE MORA UMIRITI, BITI V TIŠINI, KAR JE NASPROTJE OD RAZTRESENOSTI, RADOVEDNOSTI IN ODVEČNEGA KLEPETANJA. NAUČITI SE MORAMO POČIVATI V SVOJEM SRCU, SPUSTITI SE V NJEGOVE GLOBINE, MOLITI IN ŽIVETI Z MIROM V SRCU. KO V MOLITVI DAMO PROSTOR DUHU, TAKO DA SMO TIHO IN GA POSLUŠAMO, ON VŽIGA NAŠE SRCE, OBRAČA NAŠO POZORNOST K JEZUSU IN NAS VODI.
    SVETI DUH NAS VODI, DA POSTANEMO SPOSOBNI SLAVLJENJA IN ZAHVALJEVANJA, IN ZARADI TEGA TUDI PREMAGAMO SVOJE SLABOSTI.

    SVETI DUH NAM POMAGA V MOLITVI PREPOZNAVATI BOŽJO VOLJO (Vojtech Kodet_ Devetdnevnica k Svetemu Duhu).

    Stalno izročanje Svetemu Duhu in molitev, privede človeka, da bo v molitvi prepoznaval kaj je BOŽJA VOLJA . Sami ne moremo ničesar, zato prosimo Gospoda in On nam bo pokazal Svojo Božjo Voljo.
    ——————————————————————————————————————————————————–

  6. Miro says:

    PRAZNIK SV. JOŽEFA NI PRAZNIK, KI SLAVI DELO, TEMVEČ DELAVCA, ČLOVEKA!

    Na prvi maj Cerkev ne poveličuje dela samega, pa tudi ne kakega nedoločenega neznanega delavca. Spomin in češčenje velja tesarju svetemu Jožefu, ki ima prek Kristusa globoko zvezo z vsemi delovnimi ljudmi zgodovine in sveta. Preprostega moža je Bog poklical, da bi z delom svojih rok preživljal učlovečenega božjega Sina. Ob Kristusovi strani vidimo svetega Jožefa, kako ob pozabljanju samega sebe vse svoje napore posveča vzdrževanju življenja, ki bo žrtvovano na križu za zveličanje sveta …

    Več o tem na:
    http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/50EDA2A6100DE70FC1256FEB003D6464

    Zaupajmo v moč priprošnje tako kot je zaupala sv. Terezija Velika, rekoč: »Ne spominjam se, da bi bila kaj prosila sv. Jožefa, pa bi mi ne bil dal. Ne verjela bi, koliko velikih milosti mi je Bog podelil po posredovanju tega svetnika in iz koliko telesnih in dušnih nevarnosti me je rešil. Drugim svetnikom je dal Bog – tako se zdi – moč, da morejo pomagati le v kakšni posamezni zadevi; tega svetnika pa sem spoznala kot pomočnika v vseh stiskah.«

    Tudi mi se z zaupanjem obrnimo na sv. Jožefa in ga prosimo, naj pri Gospodu posreduje za vse nezaposlene, ki so ta hip brez dela; za tiste delavce, ki so na delovnem mestu zapostavljeni, šikanirani; pa tudi za tiste ljudi, ki komajda shajajo z nizkimi plačami in se v tem času nahajajo v hudem finančnem položaju (v družinah z več otroci, gradnja hiša, itn.).

    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

  7. Hvala says:

    BOG LAHKO IN HOČE SPREMENITI STVARNOST

    OČENAŠ JE MOLITEV, KI V SKLADU Z OČETOVO VOLJO V NAS PRIŽGE JEZUSOVO LJUBEZEN, PLAMEN, KI VODI V SPREMINJANJE SVETA Z LJUBEZNIJO.
    KRISTJAN NE VERUJE V NEIZOGIBNO USODO. V KRISTANOVI VERI NI NIČESAR NEGOTOVEGA ; JE PA ZVELIČANJE , KI ČAKA, DA SE RAZODENE V ŽIVLJENJU VSAKEGA MOŠKEGA IN ŽENSKE TER SE DOPOLNI V VEČNOSTI. ČE MOLIMO, JE TO ZATO, KER VERJAMEMO, DA BOG LAHKO IN HOČE SPREMENITI STVARNOST Z ZMAGO DOBREGA NAD ZLOM. IN ZATO IMA SMISEL POSLUŠATI BOGA IN SE MU IZROČITI, TUDI V NAJVEČJI PREIZKUŠNJI ( Paže Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu Svetega Petra, 20,03,2019)_ Mirenski Grad).

    Človek, ki zaupa Gospodu je ponižen, potrpežljiv in Mu pokoren.

    Favstina je zapisala:” ČE KDO NI PONIŽEN, MU ZAKRAMENT SPOVEDI NE KORISTI DOVOLJ. OŠABNOST ZADRŽUJE ČLOVEKA V TEMI. NE ZNA SE IN SE NE ŽELI TEMELJITO POGLOBITI V PREPAD SVOJE BEDE. PRETVARJA SE IN SE IZMIKA VSEMU TISTEMU, KAR BI GA OZDRAVILO.

    POKORŠČINA- Favstina je rekla: “NEPOKOREN KRISTJAN NE BO NIČ DOSEGEL, ČEPRAV BI GA SPOVEDAL SAM GOSPOD JEZUS. TUDI NAJBOLJ IZKUŠEN SPOVEDNIK TAKŠNEMU ČLOVEKU NE MORE POMAGATI. NEPOKORNA OSEBA SE IZPOSTAVLJA VELIKIM NEVARNOSTIM, NE NAPREDUJE V POPOLNOSTI IN SE V DUHOVNEM ŽIVLJENJU NE ZNAJDE. BOG ZELO BOGATO OBDARUJE DUŠO S SVOJIMI MILOSTMI, VENDAR SAMO POKORNO DUŠO (Dn 113).

    Prosimo Gospoda za te milosti, pa tudi zahvaljujmo se Mu za vse, kar nam daje , vsako minuto, vsako uro , vsak dan. leta….Zahvaljujmo se Mu v molitvi, zahvaljujmo se Mu v spanju, zahvaljujmo se Mu s svojimi solzami in radostmi!

  8. Janez says:

    KAKO NAJ V SVOJEM KRŠČANSKEM ŽIVLJENJU DOŽIVLJAM VESELJE ?
    Vsi hrepenimo po veselju, a včasih se zdi, da je veselje le težko ohranjati. Doživljanje veselja naj bi bilo v življenju vsakega kristjana prisotno čedalje bolj, saj je del sadu Svetega Duha, ki prebiva v nas (Pismo Galačanom 5,22–23). Zato je to posledica Božjega dela v nas in del Božje volje za verujoče. Vemo, da celo najzrelejši kristjani doživljajo obdobja brez veselja. Tako si je na primer Job želel, da bi bil ob rojstvu umrl (Job 3,11 isl.). David je molil, da bi lahko ubežal svojim težavam (Psalm 55,6–8). Elija je celo po tem, ko je bil priča čudežni Božji moči (Prva knjiga kraljev 18,16–46), zbežal v puščavo in prosil Boga, naj mu vzame življenje (Prva knjiga kraljev 19,3–5). Če so se ti veliki možje vere spoprijemali z obupom, le kako bi se torej lahko v krščanskem življenju nenehno veselili mi? Najprej moramo razumeti, da je veselje dar od Boga. Grška beseda za veselja je kara, ki je sorodna besedi karis ‘milost’. Veselje je tako Božji dar kot tudi naš odziv na Božje darove. Veselje izvira iz zavedanja o Božji milosti in iz hvaležnosti zanjo. Zato doživljamo veselje sredi preizkušenj, ko se osredotočamo na Božjo dobroto do nas (Jakobovo pismo 1,2–8). Namesto da bi bili za veselje prikrajšani, s tem ko tuhtamo o neprijetnosti težav, s katerimi se vsi soočamo, se raje razveseljujemo v razmišljanju o Božjih blagoslovih. To ne pomeni, da moramo svoja razočaranja ali negativna čustva zanikati. Če namreč sledimo zgledu številnih psalmistov, lahko stiske svojega srca izlijemo Bogu. Lahko mu brez olepševanja povemo vse, kar nas teži. In ko ta bremena v veri izročimo Bogu – v zavedanju, kdo on je – se v njem razveselimo. Dobre primere tega najdemo v Psalmih 3, 13, 18, 43 in 103.

    Pismo Filipljanom veliko govori o veselju, zlasti ker je Pavel pismo napisal iz ječe. V vrsticah 4,4–8 najdemo nekatere smernice za doživljanje krščanskega veselja: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. … Gospod je blizu. Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.« Tu znova vidimo, kako pomembno vlogo ima molitev k Bogu pri doživljanju veselja. Če se zavedamo, da je Gospod blizu, nas to vodi k molitvi o naših stiskah, boleznih in preizkušnjah in nam pomaga, da ostajamo v mislih osredotočeni na Božjo dobroto do nas v Jezusu. Veselje občutimo, kadar se v mislih osredotočimo na vzvišene, pravične, čiste, ljubeznive, častne, krepostne in hvalevredne Kristusove blagoslove in evangeljske nauke, tudi ko smo preizkušani z Božjo Lekcijo. Bog nas Ljubi in hoče da se spokorimo in spreobrnemo, ker smo ga z grehom žalili.

    David je napisal, da nam Božja beseda prinaša veselje (Psalm 19,9). Veselje nas navdaja, če cenimo in ubogamo Božje ukaze in zapovedi. V Evangeliju po Janezu Jezus uči, da nas stanovitnost v njem in poslušnost njemu razveseljujeta. Rekel je: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.« (Evangelij po Janezu 15,9–11) Eden od ključnih dejavnikov veselja je življenje v poslušnosti Bogu. Še en vir veselja za kristjana je, da uresničuje evangelij v skupnosti svetih, v lokalni cerkvi (Prvo Janezovo pismo 1,1–4). V Pismu Hebrejcem 10,19–25 pa je zapisano: »Bratje … Mislimo drug na drugega, takó da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom. Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.« Božja milost nas uči, kako naj se v zaupanju in molitvi približamo Bogu (Pismo Hebrejcem 10,19), s tem ko se zavedamo, da smo očiščeni grehov (Pismo Hebrejcem 10,22). V Kristusu smo bili pripeljani v novo občestvo, v družino verujočih. Prek povezanosti z drugimi kristjani nas Bog trdno ohranja v veri, iz tega pa vznika radostno zaupanje v njegov značaj. V radostnem upanju tudi drug drugega spodbujamo k vztrajanju v zvestobi. Kristjani ne pripadajo temu svetu (Evangelij po Janezu 17,14–16; Pismo Filipljanom 3,20). Življenje je lahko polno osamljenosti in malodušja. Hrepenimo, da bi bili že v nebesih s Kristusom, dokončno obnovljeni tako, kot smo bili prvotno zasnovani. V lokalni krščanski cerkvi nam drugi verujoči pomagajo misliti na resničnost našega prihodnjega večnega veselja v Nebeški Domovini. V nas raste veselje, ko drug drugemu nosimo bremena in se spodbujamo k vztrajnosti (Pismo Galačanom 6,10; Pismo Kološanom 3,12–14). Resnična radost je znak pravega krščanskega življenja, saj je to sad Svetega Duha, dar od Boga. Darila veselja smo deležni, ko cenimo Božjo besedo – Sveto pismo, se osredotočamo na resnico o tem, kdo je Bog in kako nas je blagoslovil, vztrajamo v Odrešeniku in Učeniku Jezusu Kristusu, s tem ko spolnjujemo Božjo Voljo, ubogamo Božje zapovedi, ter se zanašamo na Jezusov Evangelij v skupnosti verujočih – v lokalni krščanski cerkvi, ki jo je on zasnoval. Zakaj ni med kristjani več radosti in veselja, če imamo Boga Odrešenika, Upanje, Božjo Milost, Sveto pismo in Božjo Odpuščanje in Božjo Ljubezen? Vse razloge imamo in pogoje za Hvaležnost in Veselje v Bogu ter da prosimo za Božji Mir in Usmiljenje. Zahvalimo se Gospodu ker je Dober in Pravičen. Bog nas ljubi nas in nam hoče vse dobro.

    Povzetek razmislekov o obravnavanem veselju medmrežje gotquestions

    DESET ODLOČITEV ZA VESELJE PO PAPEŽU JANEZU XXIII.*
    1. Danes bom živel ta dan, ne da bi skušal razrešiti vse svoje življenjske probleme.
    2. Danes bom napravil vse, da se bom obnašal in deloval vljudno*; nikogar ne bom kritiziral in ne bom skušal popravljati ali obvladovati kogarkoli razen samega sebe.
    3. Danes se bom veselil gotovosti, da sem ustvarjen za srečo, ne samo na drugem, ampak tudi na tem svetu.
    4. Danes se bom prilagodil okoliščinam, ne da bi si domišljal, da bodo v vsem ustrezale mojim željam.
    5. Danes bom posvetil deset minut dobremu branju, pri čemer si bom priklical v spomin, da je – podobno, kot je hrana potrebna za življenje telesa – dobro branje potrebno za življenje duše.
    6. Danes bom naredil dobro delo in o njem ne bom govoril nikomur.
    7. Danes bom napravil vsaj eno stvar, ki mi ne bo prijetna; in če me bo kdo prizadel, tega ne bom pokazal.
    8. Danes bom napravil natančen načrt za svoj dan. Morda ga ne bom izpolnil v celoti, a ga bom sproti prilagodil. Varoval se bom dveh napak: naglice in neodločnosti.
    9. Danes bom trdno veroval – tudi če bodo okoliščine govorile o nasprotnem – da Božja previdnost skrbi zame, kot da ne bi na svetu obstajalo nič drugega.
    10. Danes se ne bom ničesar bal. In še posebej me ne bo strah ceniti to, kar je lepo, in verjeti v Božjo dobroto in Usmiljenje.

    *Izvirni naslov besedila je »Dekalog vedrine«; slo. prev. H. Reberc in A. Zwitter.

  9. Janez says:

    KAKO SEM LAHKO PREPRIČAN, DA KOT KRISTJAN MOLIM V SKLADU Z BOŽJO VOLJO?
    Človekov glavni namen je, da poveličuje Boga in da za vedno uživa v njem (Pridigar 12,13; Prvo pismo Korinčanom 10,31). Poveličevanje Boga v vsem, kar delamo, vključuje molitev v skladu z njegovo voljo. Najprej moramo prositi za modrost, da bi pravilno molili. »Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo« (Jakobovo pismo 1,5). Ko prosimo za modrost, moramo zaupati Bogu, da je milosten in pripravljen uslišati naše molitve: »Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil« (Jakobovo pismo 1,6; gl. tudi Evangelij po Marku 11,24). Tako molitev v skladu z Božjo voljo vključuje prošnjo za modrost (da bi spoznali Božjo voljo) in prošnjo v veri (da bi zaupali Božji volji). Tukaj je sedem svetopisemskih navodil, ki bodo vodila vernika v molitvi v skladu z Božjo voljo:
    1) Moli za stvari, za katere Sveto pismo zapoveduje molitev. Zapovedano nam je, naj molimo za svoje sovražnike (Evangelij po Mateju 5,44); naj Bog pošlje misijonarje (Evangelij po Luku 10,2); da ne pademo v skušnjavo (Evangelij po Mateju 26,41); za oznanjevalce besede (Pismo Kološanom 4,3; Drugo pismo Tesaloničanom 3,1); za vlado in oblastnike (Prvo pismo Timoteju 2,1–3); za tolažbo v stiski (Jakobovo pismo 5,13); in za ozdravljenje sovernikov (Jakobovo pismo 5,16). Kjer Bog zapoveduje molitev, lahko molimo z zaupnostjo, da molimo v skladu z njegovo voljo.
    2) Posnemaj zgled Bogu predanih junakov v Svetem pismu. Pavel je molil za odrešitev Izraela (Pismo Rimljanom 10,1). David je molil za usmiljenje in odpuščanje, ko je grešil (Psalm 51,3–4). Zgodnja cerkev je molila za pogum v oznanjevanju (Apostolska dela 4,29). Te molitve so bile v skladu z Božjo voljo in podobne molitve danes so tudi. Tako kot Pavel in zgodnja cerkev bi morali tudi mi vedno moliti za odrešitev drugih. Zase bi morali moliti tako kot David, se vedno zavedati svojega greha in ga prinašati pred Boga, da ne bo oviral našega odnosa z njim in škodil našim molitvam.
    3) Moli s pravo motivacijo. Bog ne bo blagoslovil sebičnih motivov. »Prósite, pa ne prejemate, ker slabo prósite – namreč zato, da bi to porabili za svoje naslade« (Jakobovo pismo 4,3). Moliti bi morali tako, ne da naše vzvišene besede slišijo drugi in nas vidijo kot »duhovne«, ampak večinoma na samem in na skrivnem, da nas bo naš nebeški Oče slišal na samem in nas odkrito nagradil (Evangelij po Mateju 6,5–6).
    4) Moli z duhom odpuščanja do drugih (Evangelij po Marku 11,25). Duh zagrenjenosti, jeze, maščevanja ali sovraštva do drugih bo preprečil našemu srcu, da bi molili v pravilni podrejenosti Bogu, tako kot nam je naročeno, naj ne prinašamo darov Bogu, dokler se ne spravimo z brati in sestrami v Kristusu.
    5) Moli z zahvaljevanjem (Pismo Kološanom 4,2; Pismo Filipljanom 4,6–7). Vedno lahko najdemo nekaj, za kar smo lahko hvaležni, ne glede na to, kako nas obremenjuje naša situacija ali potrebe. Najbolj trpeči človek, ki živi v odrešujoči Kristusovi ljubezni, ki ima zagotovilo odrešitve zdaj in ki ga pričakujejo nebesa, ima razlog, da je hvaležen Bogu.
    6) Moli z vztrajnostjo (Evangelij po Luku 18,1; Prvo pismo Tesaloničanom 5,17). Vztrajati moramo v molitvi in ne odnehati ali izgubiti potrpljenje, ker nismo dobili takojšnjega odgovora. Del molitve v skladu z Božjo voljo je, da verjamemo, da ne glede na to, ali je njegov odgovor »da«, »ne« ali »čakaj«, sprejmemo njegovo presojo, se podredimo njegovi volji in še naprej molimo.
    7) Zanašaj se na Božjega Duha v molitvi. To je čudovita resnica: »Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam
    Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo« (Pismo Rimljanom 8,26–27). Bog Sveti Duh posreduje pred prestolom milosti za Božje ljudstvo. V trenutkih naše najgloblje depresije ali bridkosti, v trenutkih, ko se nam zdi, da sploh ne moremo moliti, imamo tolažbo v spoznanju, da Sveti Duh pravzaprav moli za nas! Kako čudovitega Boga imamo! Kakšno zagotovilo imamo, ko se trudimo hoditi v Svetem Duhu in ne v človeškem mesu! Imamo zaupnost, da bo Sveti Duh dokončal svoje delo poučevanja, kako naj molimo k Očetu po Sinu v skladu z Božjo voljo. Počivamo lahko v spoznanju, da bo Bog poskrbel, da nam bo vse pripomoglo k dobremu (Pismo Rimljanom 8,28). Kajti Bog bo slišal in uslišal naše molitve in prošnje tistih, ki Vanj Verjemo in Zaupamo ter živimo pravično in po Božji Volji. Dostikrat pa Bog milostno pomaga tudi drugim ljudem, ki morda tradicionalno ne verjejo, vendar živijo po Božjih postavah in so dobri in usmiljeni.

    Povzetek medmrežje gotquestions

    Pridi Sveti Duh Tolažnik, Vodi nas, navdihni nas, poduči nas, kaj je prav, da naredimo, ker vse to je prav v Božjih Očeh, ker je v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Gospod pomagaj nam, da bomo molili in spoznali, kaj želiš od nas, da ne zaidemo s človeškimi premisleki in pametjo. Naše Misli niso Tvoje Misli in Naše Želje niso Tvoje Želje. Pomagaj nam, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja k Jezusu in poduči nas, kaj je prav v Božjih Očeh. Amen. Janez

    VESELJE V BOGU
    Gospod, moje Veselje in Upanje ter Zahvala se dvigajo k Tebi, kot ptica pod nebo!
    Nočne zvezde z luno na nebu so odletele v daljave in na Obzorju se svita jutro;
    veselim se Gospod Tvoje Luči Dneva.
    Tvoje Sonce Gospod je posušilo roso s trav in prineslo Toploto in Upanje Ljudem.
    Tvoja Milost je obrisala solze trpečih Src, ki zdihujejo in trpijo ter te prosijo za pomoč.
    Vse, kar je okoli nas, vse kar je v nas, je v tem Jutru Vstajenja ena sama zahvala Tebi Gospod.
    Gospod, to jutro sem srečen, miren in spokojen.
    Začutim Tvojo Neskončno Milostno Dobroto in Veselje, ki je napolnila Zemljo in vse Nas.
    Angeli in ptice pojo in tudi jaz prepevam v svojem Srcu pesem Hvalnico Vesolju in Tebi.
    Vse živali in rastline se prebudijo v gozdovih, gorah in savanah in
    ves Svet in vsa naša Srca so Odprta Tvoji Milosti in Dobroti, ko nam pošlješ Blagoslov.
    Čutim svoje telo, hvala Ti Gospod.
    Čutim kako nas imaš rad in kako si dober do mene in do vseh nas, hvala Ti Gospod.
    Daruješ nam hrano, vodo, sonce in vse drugo za naše Življenje na Zemlji,
    da živimo Tebi v Veselje in te Slavimo vekomaj, ki si naš Oče.
    Gospod veselim se vsega Tvojega Stvarstva in Tvoje Neskončne Ljubezni, s katero vzdržuješ Svet.
    Veselim se, da si z nami Gospod in ob nas ter v nas, da nas vodiš in poživljaš po Svetem Duhu.
    Psalmi pojo o Tvoji neskončni Ljubezni človeštvu,
    preroki in apostoli razglašajo Tvojo Milost in Tvojo Dobroto in Usmiljenost do vseh Ljudi na zemlji.
    Gospod hvala Ti, za vse čudeže in lepote Življenja, ki jih gledamo pa včasih ne vidimo.
    Gospod hvala Ti za Odrešenika, ki nam je dal postave in vesela oznanila v Evangelijih,
    da si nam daroval svoj Mir in nam pokazal Pot Odrešenja, ki je v Jezusu Kristusu Našem Gospodu.
    Gospod, hvala Ti za vse,
    moje Veselje, moje Upanje in moja Zahvala, se dvigajo k Tebi kot ptica v Nebo in
    moja Duša se raduje v Tebi Gospod Bog, ki si naš Oče, naš Stvarnik in naš Odrešenik.
    Veseli se kristjan, zakaj Bog nam hoče vse dobro in nas Ljubi, saj smo Njegovi Otroci.
    Ljubimo Boga in svoje bližnje ljudi tudi mi in živimo tako kot je živel Jezus.
    Amen.

    Dopolnjena in razširjena molitev je iz Moje veselje se dviga k tebi; izbor molitev, Ognjišče 1974.

  10. Hvala says:

    POGUMNA IN BOJEVITA MOLITEV

    KO TOREJ MOLIMO ,”ZGODI SE TVOJA VOLJA”, NISMO POZVANI, NAJ HLAPČEVSKO SKLONIMO GLAVO, SAJ NISMO SUŽNJI. BOG NAS ŽELI SVOBODNE, NJEGOVA LJUBEZEN NAS OSVOBAJA. OČE NAŠ JE NAMREČ MOLITEV OTOK IN NE SUŽNJEV, OTROK, KI POZNAJO SRCE SVOJEGA OČETA IN SO PREPRIČANI, DA JE NJEGOV NAČRT NAČRT LJUBEZNI.

    GORJE NAM, ČE BI IZGOVARJALI TE BESEDE IN SKOMIGNILI Z RAMENI KOT ZNAMENJE VDAJE PRED USODO, KI SE NAM UPIRA IN KI JE NE USPEMO SPREMENITI. NASPROTNO, GRE ZA MOLITEV, KI JE POLNA GOREČEGA ZAUPANJA V BOGA, KI ZA NAS HOČE DOBRO, ŽIVLJENJE, ZVELIČANJE.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    JE POGUMNA MOLITEV IN TUDI BOJEVITA, KAJTI V SVETU JE VELIKO PREVEČ STVARNOSTI, KI NISO V SKLADU Z BOŽJIM NAČRTOM.

    ČE PARAFRAZIRAMO PREROKA IZAIJA , LAHKO REČEMO: OČE TUKAJ JE VOJNA, GOLJUFIJA, IZKORIŠČANJE.

    A VEMO, DA NAM TI ŽELIŠ DOBRO, ZATO TE PROSIMO: NAJ SE ZGODI TVOJA VOLJA!
    GOSPOD, SPREMENI NAČRTE SVETA, SABLJE PREOBLIKUJ V PLUGE, SULICE V KOSE, DA SE NIHČE NE BO URIL VEŠČINE VOJNE.

    BOG ŽELI MIR (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu Svetega Petra 20.03.2019-Mirenski grad).

    Favstina Kowalska je na praznik 5. avgust 1935, praznik Božje Matere Usmiljenja zapisala: ŽE ZGODAJ ZJUTRAJ SEM OBČUTILA NOTRANJI BOJ OB MISLI, DA MORAM ZAPUSTITI SKUPNOST, KI JE POD POSEBNIM MARIJINIM VARSTVOM. PRI DRUGI SVETI MAŠI SEM POTOŽILA NAJSVETEJŠI MATERI, DA MI JE TEŽKO LOČITI SE OD SKUPNOSTI, KI JE POD NJENIM POSEBNIM VARSTVOM.
    TEDAJ SEM ZAGLEDALA PRESVETO DEVICO V NEIZREKLJIVI LEPOTI; PRIBLIŽALA SE JE OD OLTARJA K MOJEMU KLEČALNIKU, ME STISNILA K SEBI IN REKLA:” SEM VAŠA MATI NEIZMERNEGA BOŽJEGA USMILJENJA.

    NAJDRAŽJI MI JE TISTI, KI ZVESTO URESNIČUJE BOŽJO VOLJO”

    DALA MI JE RAZUMETI , pravi Favstina, DA SEM VSE BOŽJE ŽELJE ZVESTO IZPOLNILA IN TAKO NAŠLA MILOST V BOŽJIH OČEH.
    “BODI POGUMNA, NE BOJ SE NOBENIH VARLJIVIH OVIR, TEMVEČ GLEJ NA TRPLJENJE MOJEGA SINA. SAMO TAKO BOŠ ZMAGALA” ( Dn 449).

    Prosimo Gospoda, da nam padari dar oz. milost res pravega zaupanja v Njega, ki je Vsemogočen, da bomo zvesto uresničevali BOŽJO VOLJO.
    Mi ustvarjena bitja gledamo svet skozi svoje človeške oči, zato nas tudi človeške misli ovirajo, da bi popolnoma zaupali v Boga in se Mu popolnoma predali.
    Zato sodelujmo z Gospodom in Ga prosimo, da vstopi tudi v naš um.

    Sami ne moremo popolnoma ničesar, z Gospodom pa delamo vse in lahko živimo tako, da izpolnimo Njegovo Božjo voljo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja