Članki za dušo

13.632 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   2. maja, 2020 at 21:23

   KAJ JE BOŽJI NAČRT ZA NAS KRISTJANE IN VSE LJUDI?
   O Božjih načrtih je znan rek: Bog, ki te je ustvaril brez tebe, te ne more odrešiti brez tebe (sv. Avguštin, pridiga CLXIX, 13).

   Kaj pomeni »načrt« za Gospoda, kako si ga razlagamo mi ljudje in kristjani?
   Da, Bog ima »načrt« – ampak kaj to pomeni? Kaj pomeni »načrt za življenje ljudi« – za vsakega, od rojstva do smrti, pa tudi pred tem in po tem; in za bivanje vsega drugega, kar je ustvaril? Prerok Jeremija (poglavje 29, vrstica 11) govori Izraelcem v času stiske: 11 Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. 12 Klicali me boste in prihajali molit k meni in vas bom uslišal. 13 Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem, 14 se vam bom dal najti, govori Gospod. Obrnil bom vašo usodo in vas bom zbral iz vseh narodov in iz vseh krajev, kamor sem vas izgnal, govori Gospod. Z drugimi besedami: Bog ima za nas dobre načrte; to tudi takrat, ko se nam zaradi težav (slabe usode) zdi, da smo se mu zamerili; ima načrte za vse nas skupaj; pričakuje, da smo pri dobrih načrtih aktivni in sodelujemo z njim in mi med seboj.
   Kadar komu razlagamo, kaj Bog načrtuje glede nas, smo včasih nezavedno obremenjeni z vraževerji in nekrščanskimi verovanji. Npr. vile rojenice in sojenice, vpliv zvezd, horoskop in usoda v dlani, ideja žrtvovanja za srečo, posebni obeski okoli vratu glede naše življenjske identitete, naša imena, dogodki v življenju kot znamenja … Ideja »božjega« načrta za človeka ima lahko (pre)velik psihološki oz. duhovni (mistični) pritisk, zato je prav, da jo raje razčistimo, kot pa da bi jo skrivali. (Tudi zato se je važno zavedati čustev in sposobnosti …) Pri tem pomaga poglobljen študij sodobnih knjig o krščanski veri, pa tudi zavedanje, da imajo različne kulture in vere (religije) različne poglede na temo Božjega načrta.
   Ko se izražamo o načrtu, da je »od rojstva«, je prav da razmišljamo, kako se nas Bog dotika celostno, v osebni zgodbi vsakega, v njegovem konkretnem okolju, pa tudi v njegovi posebnosti … Vsaka človeška oseba ne živi svojega življenja zgolj sama po sebi (lastno telo, um, identiteta, ločenost od drugih…), ampak hkrati tudi iz odnosov z drugimi (družina, prijatelji, znanci, društva, skupine oz. skupnosti …). Bog je za vsem tem in v vsem tem na sebi lasten način, s svojim dobrotnim slogom in identiteto: kot Stvarnik in Odrešenik in Tolažnik. Naš odnos z Bogom se od odnosov z ljudmi razlikuje po tem:
   • da ima Bog največjo ustvarjalno moč in skrb za nas, hkrati pa je neviden in skrivnosten – Stvarnik in Oče (in ti si njegov Božji otrok, Božji sin, Božja hči ;) );
   • da mu je uspelo čudovito izpeljati lasten načrt v primeru svojega človeškega življenja, z brezpogojno ljubeznijo do vseh ljudi – razodeti Bog, Jezus Kristus in Odrešenik;
   • da ima neposreden dostop do zadnjega kotička našega srca, ko smo na tem, da mi sami oblikujemo odnose do drugih – Sveti Duh Tolažnik, ki nas vodi in nam pomaga.
   Še ena stvar je pomembna. Ob misli na to, da ima nekdo načrt zame, se mi lahko prebudi pomislek: »Ja kje pa je moja svoboda, če že ima Bog načrt zame?« Običajno take pomisleke spremljajo strah, nezaupanje, sumničavost … (ne pa veselje, razsvetljenje …), ki kažejo na to, da vprašanje meri v slepo ulico. To vprašanje ne upošteva, da je možen navidezen paradoks (protislovje): Svobodni smo, čeprav ima Bog načrt za nas, za vsakega. Prav pa je, da si vprašanje o lastni svobodi postavimo z odgovornostjo: »Božji načrt je v tem, da jaz preko svobode najdem pot do zrele ljubezni, ki je bila zasejana v meni, ko mi je bilo podarjeno življenje, saj sem prišel na svet brez mojega pristanka. Kako je najbolje, da živim (z drugimi ljudmi) s tem, kar mi je dano?«

   Božji načrt nam kaže smer ljubezni (pomoči ljudem in poslušanja Boga), na vsakem od nas pa je, da svojo smer razčisti in izbere prave cilje oziroma odločitve, in sredstva, da jih doseže, v skladu z Božjo Voljo. Oziroma tudi od upoštevanja lastnih danosti (zdravje, podpora bližnjih, družbeno stanje, osebne sposobnosti, spretnosti in interesov …) do velikih in daljnoročnih odločitev kot so življenjski stan (družina, samskost, Bogu posvečeno življenje, kakšen zahtevnejši poklic) in konkretne osebe (partner, ustanova, kraji in dežele bivanja), pa do sredstev (začasno spoznavanje partnerja ali ustanove, gojitev telesne in duhovne kondicije, izobraževanje, praksa, služenje denarja, delo v poklicu in kariera, … dobrodelnost oz. prostovoljstvo, uporaba medijev, počitek, odnos do Boga itd.) Toda odločitev za odnos z Bogom je pred vsemi temi odločitvami (in celo pred danostmi, kot je npr. zdravje) in tega se žal malokdo zaveda. Zato je ogovor na vprašanje kaj je Božji načrt tisti biser, ki ti lahko zelo pomaga v življenju, če ga ne boš pozabil in se izgubil v ateizmu in materializmu današnjega sveta hitenja, konkurence, egoizma in odtujenosti. Uporaba naše človeške svobode postane napeta in problematična, ko se v kakšnem primeru izkaže, da smo kljub dobrim željam izbirali slabe odločitve, slabe cilje, napačna sredstva; ko naša dejanja naenkrat ne učinkujejo več ljubeče, ampak postanejo hudobno egoistično zlo. Izkaže se, da se v našo svobodo lahko vmeša skušnjavec »hudobni duh«. Zanj ne moremo reči, da ima »načrte« glede našega življenja, saj njegovo delovanje še zdaleč ni tako odkrito in jasno kot Božje, ampak prav nasprotno: v našem srcu se hudobni duh igralsko sprenevedavo pretvarja, da hoče dobro, pa v resnici vodi v slabo in v hudobijo, česar se moramo čuvati tudi z molitvijo k Bogu in k Mariji, da vemo, kaj je poslano k nam od Boga in kaj ne. Čeprav zaradi tega ni možna jasna razlaga o njegovi hudobni identiteti, se ga lahko vsak nauči prepoznati po običajnih taktikah in učinkih, kar obravnavajo molitve in duhovne vaje ter prošnje k Mariji in Jezusu. Naj pa nas misel na hudega duha, ki ima slabe namene za naša življenja, ne prestraši, saj imamo Odrešenika. Pogosto namreč najbolj okusimo dobrotnost Božjih načrtov in vodstva ravno takrat, ko nam pomagajo v stiski. Saj poznamo rek: Dobrih stvari (ali prijateljev) se zaveš takrat, ko jih izgubiš. Ali tudi v stiski in težavaš spoznaš prijatelja. In ta Odrešenik, Učenik in Prijatelj, ki nas nikdar ne zapusti je Jezus, pod pogojem, da verjemo Vanj, da živimo po njegovih zapovedih in da ga prosimo, da pride k nam in nam pomaga in nas vodi. Prav pa je, da se učimo tudi iz izkušenj lastne svobode, tako iz pozitivnih kot iz negativnih in da veliko molimo in prosimo za vodstvo in navdih ter poduk samega Boga. Morda največja odgovornost naše svobode je, da se odločimo učiti iz Jezusovega zgleda, opisanega v evangelijih, kako premagati zlo, smrt. Jezusov zgled nas hkrati vodi do Boga in naše človeške resničnosti, v obojem skupaj pa do nenadkriljive ljubezni do človeštva in Stvarstva.

   Božja ljubezen do nas nikdar ne deluje v skladu z zakonitostmi moči in sile, ki sta nam tako blizu po človeški pameti. Mi bi radi potešili svoja hrepenenja tako, da bi Boga uporabili za to. Moramo pa razumeti, da moramo spolnjevati Božjo Voljo in ne našo človeško voljo, kjer lahko zaidemo na stranpoti in zgrešimo Pot k Jezusu. Težko pa svoja hrepenenja odpremo Bogu in še težje sprejmemo njegovo milost, če se ne odpremo Bogu, da pride k nam in ostane pri nas in v nas. V tem je vsa težava človeškega srca v odnosu do Boga. Jezus to dobro ve in nam bo pomagal. Čeprav ob različnih priložnostih stori vse, da bi mi s človeško pametjo lahko razumeli, Bog dobro ve, da nam bo moral pomagati in nas voditi po Poti k Sebi, saj brez Boga ne moremo storiti nič. Kar je prav v človeških očeh ni prav v Božjih Očeh. In On ve kaj je dobro za nas in kaj rabimo, še preden ga česarkoli prosimo. Zato ponižno prosimo in molimo za Božje Vodstvo, da bomo spolnili Božjo Voljo in Božji Načrt za nas ljudi. Prosimo ga, da pride k nam, ker verujemo Vanj.

   Ne pozabimo se obrniti naravnost na Boga, in sicer direktno kar mi sami, se pogovoriti z Njim v molitvi, prošnjah, branju Svetega Pisma, Evangelija in Psalmov. Tu je predlog: kako lahko prosimo Boga: »Gospod, prosim da bi imel odprto srce v tej stvari … Naj sprejmem vso Tvojo ljubezen in Svetega Duha. Gospod prosim poduči me, kaj je prav da naredim, da bom pravilno ravnal in se odločil in bo to v skladu s Tvojo Božjom Voljo in Načrtom zame« Seveda Mu lahko izrazimo vsa svoja vprašanja, čustva, pomisleke, negotovosti kako se naj prav odločimo, kam naj gremo in kaj naj storimo … Počasno branje dveh psalmov iz Svetega pisma nam lahko pomaga začutiti, kako nam Gospod hoče dobro: Psalm 23 (22) »Dobri pastir in gostitelj« in Psalm 139 (138) »Pred vsepričujočim in vsevednim Bogom«. Zavedajmo pa se po Sv. Avguštinu, da nas Bog, ki nas je ustvaril brez nas, lahko reši le z nami, ki verujemo Vanj in z Njim uresniičujemo Božjo Voljo in Božji Načrt.

   Primer: Odgovoriti na Božji načrt pomeni reči “da” veri v Boga, spolnjevanju Božje Volje, Ljubezni in Dobroti, Odpuščanju, Dobrim delom in služenju drugim, molitvam, krščanskemu življenju kot vrednoti. Pomeni tudi hrepeneti po svobodi odrešenja, postati Jezusov učenec, stopiti na pot krščanskega življenja in svetosti, uresničiti svoje življenje v polnosti ter živeti kot je živel Odrešenik. Jezus nam naroča naj se ljubimo med seboj, kot nas je on ljubil. Uresničiti lastno poklicanost pomeni umreti sebi in uresničiti voljo Očeta tako, da v meni zaživi Kristus. Kdor bo svoje življenje izgubil, ga bo rešil, kot mučenec Sveti Štefan.

   Razni povzetki iz verske literature, prispevkov iz medmrežja, lastni prispevki, bratje kapucini et altro. Že objavljeno

   Addendum
   BOŽJI NAČRT. KAJ SO ŠTIRJE DUHOVNI ZAKONI ZA KRISTJANE?
   Štirje duhovni zakoni so pot oznanjevanja dobre novice odrešenja, ki nam je na voljo po veri v Jezusa Kristusa. Je preprost prikaz pomembnih naukov iz Kristusovega Evangelija v štiri duhovne zakone za kristjane. Bog ima Božji načrt za ljudi.

   Prvi od štirih duhovnih zakonov pravi: »Bog te ljubi in ima za tvoje življenje čudovit načrt.« Janez 3:16 govori: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Janez 10:10 je navedel razlog, zakaj je Jezus prišel: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.« Kaj nas zadržuje stran od božje ljubezni? Kaj nam preprečuje, da bi imeli bogato življenje?

   Drugi duhovni zakon je »Človeštvo je prežeto z grehi in zato ločeno od Boga. Zaradi tega ne moremo spoznati čudovitega Božjega načrta, ki ga ima Bog za nas.« Pismo Rimljanom 3:23 potrjuje to dejstvo: »saj so vsi grešili in so brez božje slave.« Pismo Rimljanom 6:23 razlaga posledice naših grehov »plačilo za greh je namreč smrt«. Bog nas je ustvaril, da bi imeli z njim prijateljski odnos. Toda človeštvo je na svet prineslo greh in je zato ločeno od Boga. Uničili smo razmerje, ki ga je z nami hotel imeti Bog. Kakšna je rešitev?

   Tretji od duhovnih zakonov je »Jezus Kristus je edina Božja pomoč za naše grehe. S pomočjo Kristusa so nam lahko odpuščeni grehi in z njegovo pomočjo lahko ponovno obudimo pravo razmerje z Bogom.« Pismo Rimljanom 5:8 pravi: »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« 1 Pismo Korinčanom 15:3-4 nas obvešča, kaj moramo vedeti in verovati, da bi bili rešeni: »Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih.« Tudi sam Jezus v Evangeliju po Janezu 14:6 pove, da je on edina pot odrešitve: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.« Kako lahko prejmem ta čudoviti dar odrešitve?

   Četrti duhovni zakon pa govori: »Če želimo prejeti dar odrešenja in spoznati čudoviti Božji načrt za naša življenja, moramo verovati v Jezusa Kristusa.« Janez 1:12 to tudi opiše: »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci.« Tudi v Apostolskih delih 16:31 je jasno zapisano: »Verjemi v Jezusa Kristusa in odrešen boš!« Rešeni smo lahko samo iz Božje Milosti, samo po veri, samo v Jezusu Kristusu (Pismo Efeženom 2:8-9). Če hočeš zaupati v Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika, povej Bogu naslednje besede. Izrekanje te molitve te ne bo odrešilo, odrešilo te bo namreč vera, spolnjevanje Božje Volje ter Božjih zahtev in zaupanje v Jezusa Kristusa. Ta molitev je preprosto način, kako izkazati Bogu svojo vero in se mu zahvaliti za odrešenje.

   »Bog, vem, da sem grešil in zaslužim si kazen. Priznam svoje grehe. Prosim odpusti mi. Gospod Jezus Kristus je s smrtjo na križu na Golgoti in z vstajenjem od smrti zame in za vse nas ljudi prevzel vse moje in človeške grehe in nam tako preko vere vanj omogočil odpuščanje. Zato se bom odvrnil od grehov in zaupal vate in v tvoje odrešenje. Prosim pomagaj mi in me vodi po Poti Odrešenja k Tebi Jezus. Hvala za tvojo prečudovito ljubezen, milost in odpuščanje, ki je dar večnega življenja. Hvala Gospod za vso Dobroto in Ljubezen. Hvala, ker si nas ustvaril sebi v Veselje in v večno Slavo. Amen!«

   Medmrežje Gotquestions

   Odgovori
2. Miro says:

   2. maja, 2020 at 20:01

   »TA OBLAČEK BO ŠEL KMALU MIMO. LE BOGA SE BOJ, NE LJUDI!«

   Sv. Atanazij je bil doma v Aleksandriji. Leta 238 je postal aleksandrijski patriarh. Ima čast cerkvenega učitelja in velja za velikega bojevnika zoper arijance, ki so tajili Jezusovo božanstvo. Njegovo škofovanje je bilo nepretrgan boj in mučeništvo. Sicer ni padel pod mečem in delal čudežev – čudež njegovega življenja je bila njegova neustrašenost. V bridkostih se je tolažil z izrekom: »Ta oblaček bo šel kmalu mimo. Le Boga se boj, ne ljudi!« (vir: Iz vere v luč)

   http://svetniki.org/sveti-atanazij-skof-in-cerkveni-ucitelj

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
   Sv. Atanazij, prosi za nas!

   Odgovori
3. Miro says:

   2. maja, 2020 at 18:29

   PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU IN SE GLEDE IZPOVEDOVANJA NAŠE KRŠČANSKE VERE POGLOBIMO V TISTE DELE KOMPENCIJA KKC, KJER JE GOVORA O VSTAJENJU MESA IN VEČNEM ŽIVLJENJU!

   “VERUJEM … VSTAJENJE MESA”

   Kaj označuje izraz meso in kakšen je njegov pomen?

   Izraz meso označuje človeka v njegovem stanju slabotnosti in umrljivosti. “Meso je stožer odrešenja in zveličanja” (Tertulijan). Verujemo namreč v Boga, ki je stvarnik mesa; verujemo v Besedo, ki je postala meso, da bi odkupila (rešila) meso; verujemo vstajenje mesa, dovršitev stvarjenja in odrešenja mesa.

   Kaj pomeni “vstajenje mesa”?

   Pomeni, da končno stanje človeka ne bo samo duša, ločena od telesa, marveč da bodo tudi naša umrljiva telesa nekoč znova prejela življenje.

   Kakšen je odnos med Kristusovim in našim vstajenjem?

   Kakor je Kristus resnično vstal od mrtvih in živi na veke, tako bo On sam poslednji dan obudil z nerazpadljivim telesom vse: “tisti, ki so delali dobro, bodo vstali k življenju, tisti pa, ki so delali hudo, bodo vstali k obsodbi” (Jn 5,29).

   Kaj se ob smrti zgodi z našim telesom in našo dušo?

   Ob smrti, ločitvi duše od telesa, zapade človekovo telo minljivosti (trohljivosti), medtem ko gre duša, ki je neumrljiva, naproti srečanju z božjo sodbo in čaka, da se bo spet združila s telesom, ko bo ob Gospodovi vrnitvi vstalo spremenjeno. Razumevanje načina, kako se bo izvršilo vstajenje, pa presega zmožnost naše predstave in našega razuma.

   Kaj pomeni umreti v Kristusu Jezusu?

   Pomeni umreti v božji milosti, brez smrtnega greha. Verujoči v Kristusa more tako po njegovem zgledu preoblikovati svojo smrt v dejanje pokorščine in ljubezni do Očeta. “Zanesljiva je beseda: če s Kristusom umremo, bomo z njim tudi zaživeli” (2 Tim 2,11).

   “VERUJEM … VEČNO ŽIVLJENJE”

   Kaj je večno življenje?

   Večno življenje je življenje, ki se bo začelo takoj po smrti. Ne bo imelo konca. Pred njim bo za vsakega posebna sodba, izvršena po Kristusu, sodniku živih in mrtvih, in bo potrjena s poslednjo sodbo.

   Kaj je posebna sodba?

   Je sodba takojšnjega povračila, ki ga vsakdo ob smrti prejme od Boga v svoji neumrljivi duši po njegovi veri in po njegovih delih. To povračilo je takojšnji vstop v nebeško blaženost, neposredno ali po ustreznem očiščevanju, ali pa vstop v večno pogubljenje v peklu.

   Kaj razumemo z “nebesi”?

   Z “nebesi” razumemo stanje najvišje in dokončne sreče. Tisti, ki umrjejo v božji milosti in ne potrebujejo nadaljnjega očiščevanja, so zbrani okoli Jezusa in Marije, angelov in svetnikov. Tako sestavljajo nebeško Cerkev, kjer gledajo Boga “iz obličja v obličje” (1 Kor 13,12), živijo v občestvu ljubezni s presveto Trojico in prosijo za nas.

   “Stvarno in resnično življenje je Oče, ki po Sinu in v Svetem Duhu razliva nebeške darove brez izjeme vse. Zaradi njegovega usmiljenja smo tudi mi ljudje prejeli nevarljivo obljubo večnega življenja” (sveti Ciril Jeruzalemski).

   Kaj so vice?

   Vice so stanje tistih, ki umrejo v božjem prijateljstvu, a čeprav jim je njihovo večno zveličanje zagotovljeno, še vedno potrebujejo očiščenja, da bi vstopili v nebeško blaženost.

   Kako moremo pomagati dušam v vicah pri očiščevanju?

   V moči občestva svetih morejo verniki, ki še potujejo na zemlji, pomagati dušam v vicah tako, da zanje molijo in predvsem darujejo evharistično daritev, pa tudi miloščino, odpustke in spokorna dela.

   V čem obstaja pekel?

   Pekel obstaja v večni obsojenosti tistih, ki po svobodni izbiri umrjejo v smrtnem grehu. Glavna kazen pekla obstaja v večni ločenosti od Boga, v katerem edinem ima človek življenje in večno blaženost, za kateri je bil ustvarjen in po katerih hrepeni. Kristus izreka to stvarnost z besedami: “Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj!” (Mt 25, 41).

   Kako se sklada obstoj pekla z neskončno božjo dobroto?

   Bog, ki je ustvaril človeka svobodnega in odgovornega, vsekakor spoštuje njegove odločitve in hoče, “da bi vsi stopili na pot spreobrnjenja” (2 Pt 3,9). Zato je človek sam, ki se v polni avtonomiji prostovoljno izključi iz občestva z Bogom, če do trenutka svoje smrti vztraja v smrtnem grehu ter zavrača božjo usmiljeno ljubezen.

   V čem bo poslednja sodba?

   Poslednja (vesoljna) sodba bo obstajala v razsodbi o blaženem življenju ali o večni kazni, ki jo bo Gospod Jezus izrekel ob svoji vrnitvi kot sodnik živih in mrtvih glede “pravičnih in krivičnih” (Apd 24,15), ki bodo vsi zbrani okoli njega. Zaradi te poslednje sodbe bo vstalo telo deležno plačila, ki ga je duša imela v posebni sodbi.

   Kdaj se bo izvršila ta sodba?

   Poslednja sodba se bo izvršila ob koncu sveta. Samo Bog ve za dan in uro te sodbe.

   Kaj je upanje na novo nebo in novo zemljo?

   Po poslednji sodbi bo vesoljstvo samo, rešeno suženjstva razpadljivosti, deležno Kristusove slave z nastopom “novih nebes” in “nove zemlje” (2 Pt 3,13). Tako bo dosežena polnost božjega kraljestva ali dokončno uresničenje božjega odrešenjskega načrta, ki je bil “spet zediniti v Kristusu kot eni glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji” (Ef 1,10). Bog bo tedaj “vse v vsem” (1 Kor 15,28), v večnem življenju.

   “Amen”

   Kaj pomeni amen, ki sklene našo veroizpoved?

   Hebrejska beseda amen, s katero se končajo tudi zadnja knjiga Svetega pisma, nekatere novozavezne molitve in bogoslužne molitve Cerkve, pomeni našo zaupno in popolno pritrditev vsemu, kar smo izpovedali, da verujemo; pomeni popolnoma zaupati Njemu, ki je nepreklicni “Amen” (Raz 3,14): Kristus Gospod.

   (vir: Kompendij Katekizma katoliške Cerkve, št. 202-217)

   Pridi, Sveti Duh, in razsvetli naša srca v luči žive Božje besede!

   Odgovori
4. Janez says:

   2. maja, 2020 at 18:08

   RAZLOČEVANJE – Kako deluje HUDI DUH? Kako prepoznati hudobneža ?! (Dopolnjeno!)

   Enostaven način za prepoznavanje »hudobneža » (hudobne ljudi)!
   Povzeto po spletu: Dnevno.hr – Vjera – Sreda, 6. marec 2019. Molite in prosite Boga ter Marijo za takšne ljudi, vendar se zavedajte, da niste vi tisti, ki jih morate spremeniti, ampak Gospod!

   “Kdor dela dobro, je od Boga; kdor dela zlo, ni videl Boga.« (3 Jan 1, 11)
   Jezusovo usmiljenje je veliko, neizmerno in nedvomno ima vsak človek, tudi če je njegovo srce še tako pokvarjeno, priložnost za milost, za svetlobo, za spreobrnjenje. “Luč je prišla na svet, vendar ljudje bolj ljubijo temo kot svetlobo; ker so bila njihova dela zla. Kajti vsak, ki dela zlo, sovraži luč in ne prihaja k svetlobi, da se ne bi videla njegova dela. (Jn 3, 19-20). Tega dejstva se moramo vedno zavedati: živimo v začaranem svetu, materialnem svetu konkurence in pridobitništva, ki sovraži svetlobo, kjer je kapitalizem prinesel medsebojno brezobzirno tekmovanje brez dobrote in strpnosti med ljudi!. Ljudje žal sovražijo, ko naj bi ljubili, se prepirajo, ko naj bi bili prijateljski, se borijo, ko naj bi bili mirni, povzročajo rane, ko bi jih morali celiti – zdraviti, kradejo, ko bi morali deliti drugim ubogim, delajo slabo, ko bi morali dobro delati. Molimo Gospoda Jezusa in Mater Marijo, da se hudobneži spreobrnejo in da se bo svet spreobrnil! Še je čas za poboljšanje in spreobrnitev, ker Bog vse odpusti tistim, ki se vrnejo k Njemu in se spreobrnejo!

   Slavni krščanski pridigar Billy Graham je napisal:
   Enkrat sem videl klovna z osredotočenostjo v glavi. Ne glede na položaj, ki ga bo postavil, se je obrnil na glavo. Daj ga na noge ali na stran, ko ga pustiš, se obrne na glavo. Ljudje s pokvarjenim/hudobnim srcem so ravno takšni. Naredite z njimi, kar hočete, vedno se bodo postavili na slabo stran. To je razlog, zakaj nekateri kristjanov ne prenesejo! Za slabega človeka so dobri, pošteni, pravični ljudje obrnjeni narobe! Za krivičnega je pravičnost nenavadna in čudna. Krščanska dobrota je sebičnemu človeku vznemirja vest. Pravi položaj kristjana odraža, da je svet v napačnem položaju. ” To je preprost način kako prepoznati ljudi, ki ne služijo Bogu ampak očetu laži – Satanu. Oni dobro imenujejo zlo in zlo dobro.

   5 znamenj hudobnega srca ?
   Naslednjih pet znamenj kaže, da imate opravka z ljudmi s hudobnim srcem in če prepoznate nekatere od njih, bi bilo najbolje, da se tem ljudem umaknete in prepustite duhovno zdravljenje in spreobrnjenje Jezusu. Če imate stike s takimi ljudmi, molite za njih in se postite, zanje darujte svoje trpljenje in jim odpuščajte, vendar bodite previdni in se zavedajte, da jih ne morete spremeniti vi, ampak to lahko naredi samo Gospod!

   1. Ljudje hudobnega srca so razni kvazi strokovnjaki, ki ustvarjajo zmedo, stisko in prepir: sprevračajo dejstva, varajo, lažejo, se izogibajo odgovornosti, zanikajo stvarnost (resnico, realnost), izmišljajo si zgodbice, pomembne informacije (podatke) zadržijo zase…ter tako manipulirajo z resnico.

   2. Ljudje hudobnega srca so strokovnjaki za zavajanje drugih s svojo sladkobesednostjo. Toda če pogledate sadove njihovega življenja ali če vzamete njihove besede, boste videli, da se takšni ljudje nikoli ne spremenijo in ne delajo za svojo rast in razvoj. Njihovo življenje je iluzija in trpljenje drugih ljudi je zanje duševna hrana. Nič ne prispevajo za druge in so egoistični.

   3. Ljudje hudobnega srca vedno želijo obvladovati in kontrolirati druge, sami pa so sebi najvišja avtoriteta. Zavračajo povratne informacije in konstruktivno kritiko, sami ustvarjajo pravila po katerih se ravnajo, ne upoštevajo pa obstoječih etičnih in moralnih standardov. Manjka jim sočutja in dobrote. Manjka jim Ljubezni. Njih reši le Jezus in Mati Marija na našo priprošnjo in molitev!

   4. Ljudje hudobnega srca premišljeno in inteligentno igrajo na simpatije dobrohotnih ljudi z namenom prevare. Izgleda takole: iščejo sočutje, vendar ga sami ne izkazujejo. Iščejo toplino, odpuščanje in intimnost oseb, ki so jih prizadeli brez občutka za bolečino in trpljenje drugega, brez pravega namena, da bi poskušali popraviti to, kar so storili ali da bi poskusili vrniti izgubljeno zaupanje. Taki ljudje manipulirajo in izkoriščajo zaupanje ter dobroto pravičnih in strpnih ljudi.

   5. Ljudje hudobnega srca nimajo »vesti« in ne vedo, kaj je kesanje in obžalovanje. Ti ljudje se niti ne želijo boriti proti svoji zlobi in hudobiji – pravzaprav uživajo v tem – a vse to pod krinko nekega plemenitega značaja in plemenitih ciljev. Ne mislijo na druge ampak nase.

   Gospod odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo je rekel Jezus na križu. Molimo, da bo na svetu več Ljubezni, Strpnosti in Odpuščanja! Prosim Gospod pomagaj nam pri naši spreobrnitvi! Gospod prosim obvaruj nas greha in zalezovanja skušnjav in hudobnega duha.

   http://zupnija-lipoglav.rkc.si/

   Odgovori
5. Janez says:

   2. maja, 2020 at 17:13

   ALI SO NEBESA RESNIĆNA IN KAJ O TEM GOVORI SVETO PISMO?
   Sveto pismo kaže jasno pot do večnega življenja. Najprej moramo spoznati, da smo grešili proti Bogu: »saj smo vsi grešili in smo brez Božje milosti« (Pismo Rimljanom 3:23). Vsi smo počeli stvari, ki niso po Božji volji in si zato zaslužimo kazen. Ker pa so vsi naši grehi proti večnemu Bogu, je kot plačilo za to primerna edino večna kazen. »Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu« (Pismo Rimljanom 6:23). Kakorkoli že, Božji Sin Jezus, ki ni storil greha (Prvo Petrovo pismo 2:22), večni Sin Boga, ki je postal človek (Janez 1:1,14), je plačal našo kazen s svojo smrtjo na križu. »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Pismo Rimljanom 5:8). Jezus Kristus je umrl na križu (Janez 19:31-42) in prevzel nase kazen, ki smo si jo zaslužili mi (2 Pismo Korinčanom 5:21). Tri dni kasneje je vstal od smrti (Pismo Korinčanom 15:1-4), da je dokazal zmago nad grehom in smrtjo. »V svojem velikem usmiljenju nas je po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih prerodil za živo upanje…« (Prvo Petrovo pismo 1:3).

   Po veri se moramo odvrniti od naših grehov in se za odrešenje obrniti na Kristusa (Apostolska dela 3:19). Če bomo verovali vanj in verjeli v Njegovo smrt na križu zaradi naših grehov, nam bo oproščeno in prejeli bomo večno življenje v nebesih. »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, na pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Janez 3:16). »Kajti, če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen« (Pismo Rimljanom 10:9). Sama vera v dokončano delo Kristusa na križu je edina prava pot do večnega življenja! »Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil« (Pismo Efežanom 2:8-9).

   Nebesa so prav zares resničen kraj, o čemer beremo v Svetem pismu. Božja beseda v Bibliji, ki je zanesljiva in nezmotljiva beseda nam pravi, da so Nebesa Božji prestol (Izaija 66,1; Apostolska dela 7,48–49; Evangelij po Mateju 5,34–35). Po Jezusovem vstajenju in prikazovanju svojim učencem na zemlji, »je bil [Jezus] vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico« (Evangelij po Marku 16,19; Apostolska dela 7,55–56). »Kristus namreč ni stopil v svetišče, ki bi ga naredila roka in bi bilo le odtis resničnega, ampak v sama nebesa, da se je zdaj za nas pojavil pred Božjim obličjem« (Pismo Hebrejcem 9,24). Jezus ni samo šel pred nami, vstopil za nas, ampak živi in deluje v Nebesih, kjer služi kot naš véliki duhovnik v resničnem šotoru, ki ga ja postavil Bog (Pismo Hebrejcem 6,19–20; 8,1–2).

   Prav tako nam je sam Jezus povedal, da je v Božji hiši veliko prebivališč in da odhaja pred nami, da nam pripravi prostor. Imamo zagotovilo njegove besede, da se bo nekega dne vrnil na zemljo in nas vzel s seboj tja, kjer je on v nebesih (Evangelij po Janezu 14,1–4). Našo zaupnost v večni dom v Nebesih jamčijo mnoge izrecne Jezusove obljube. Nebesa so zagotovo resničen kraj. Nebesa resnično obstajajo. Ko neverniki varljivo in samozavestno zanikajo obstoj nebes, nehote ocenjujejo pisano Božjo besedo, medtem ko potlačijo najbolj notranja hrepenenja svojega srca; ker ne verujejo v Boga ne poznajo Biblije in tega, kar nam govori Jezus. Tako kot je Bog jasno in preprosto razodel svoj obstoj v stvarstvu (Pismo Rimljanom 1,19–20), je tudi ustvaril človeka, da bi si želel nebes (Pridigar 3,11). To je tema neštetih knjig, pesmi in umetnin ter filozofskih del, ki so jih ustvarili celo tisti, ki zavračajo Boga. Ironično je, da je grešno uporništvo nevernega človeka proti Bogu zaprlo pot temu, po čemer vsak hrepeni globoko v sebi. Ker so Nebesa prebivališče popolnoma Svetega in povsem Pravičnega Boga, ki ne prenaša greha, tisti, ki so grešni, nimajo prostora, da bi bivali tam. Milostno je Bog dosegel spravo za grehe ljudi, ki jih je odkupil, po nadomestni žrtvi Jezusa Kristusa (Izaija 53,4–6; Drugo pismo Korinčanom 5,21; Prvo Petrovo pismo 2,24). Ta čudovita milost, ki nas odreši za prihodnje veličastvo, motivira vernike, da mu zvesto služimo, da spolnjujemo Božjo Voljo, živimo po evangeliju in tako kot nas je učil Jezus, medtem ko živimo, delamo, prosimo, molimo in pričakujemo svoj Večni, Nebeški dom. »Bratje, ker imamo zaupnost, da po Jezusovi krvi stopamo v svetišče, in sicer po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje meso, in imamo tudi veličastnega duhovnika nad Božjo hišo, prihajajmo z resničnim srcem in v polni gotovosti vere, saj smo v srcih očiščeni slabe vesti in naše telo je umito s čisto vodo« (Pismo Hebrejcem 10,19–22).

   Vsi, ki po milosti v veri verujejo vanj za odpuščanje grehov, bodo našli vrata Nebes široko odprta, da vstopijo vanje. Pavel je to temo naslovil v svojem pismu kristjanom v Korintu, kjer jih je spodbudil, naj se oklepajo upanja na Nebesa, da ne bodo izgubili poguma. Čeprav stokamo in vzdihujemo ter trpimo zaradi bolezni in preizkušenj v svojem zemeljskem stanju, imamo upanje na nebesa vedno pred očmi in hrepenimo po tem, da bi prišli tja, kjer je Nebeška Domovina (Drugo pismo Korinčanom 5,1–5). Pavel spodbuja Božje ljudstvo, naj gleda naprej proti svojemu večnemu domu v nebesih, zaradi česar bodo lahko prestali težave in razočaranja v tem življenju. »Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave, ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno« (Drugo pismo Korinčanom 4,17–18). Zahvaljujmo se Bogu ker je Usmiljen in Dober in ker nam želi vse dobro. Na nas je ali verjemo v Jezusa in spolnjujemo Božjo Voljo ter živimo po evangeliju in tako, kot nas je učil Jezus. Gospod pridi k nam in ostani vedno z nami. Božje usmiljenje in Božja dobrota vate zaupamo.

   Medmrežje gotquestions et altro

   Odgovori
6. HVALA says:

   2. maja, 2020 at 14:34

   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/53-11-MladiVal-1

   DRUŽINA

   IZGANJALČEVA PRIPOVED-ODLOMKI IZ KNJIGE GLAVNEGA RIMSKEGA EXORCISTA- AMORTHA GABRIELA ( Kaj vse počenja hudobni duh )

   Odgovori
   • Miro says:

     2. maja, 2020 at 16:53

     Dobro, gospa Hvala, da ste posredovali ta link. Za duhovno življenje je zelo pomembno in potrebno, da se seznanimo tudi s tem bolj malo znanim področjem – s pastmi, zasedami, triki, prevarami, zavajanji, lovkami … hudega duha, da se bomo pred njim in njegovim zlohotnim delovanjem varovali v moči Gospoda Jezusa Kristusa. Zanimivo je videnje, ki ga imel v puščavi sveti Anton Puščavnik. Iz zgodnjega obdobja krščanstva je videl daleč naprej v prihodnost, tudi v današnji čas in še naprej. Rekel je: »Videl sem vse sovražnikove zanke razprostrte po zemlji. Zavzdihnil sem in rekel: “Kdo neki jim lahko uide?” In zaslišal sem glas, ki mi je rekel: “Ponižnost!”« (Izreki svetih starcev).

     Sveti nadangel Mihael,
     brani nas v boju,
     bodi nam v pomoč zoper zlobnost
     in zalezovanje hudobnega duha.
     Ukroti naj ga vsemogočni Bog,
     ponižno zato prosimo.
     In ti vodnik nebeške vojske,
     satana in druge hudobne duhove,
     ki hodijo po svetu v pogubo duš,
     z Božjo pomočjo v pekel pahni.
     Amen.

     Sv. nadangel Mihael, prosi za nas!

     Odgovori
     • Hvala says:

       2. maja, 2020 at 17:02

       Ja, tudi vam se zahvaljujem za ves vaš trud; potrebno je seznaniti ljudi kakšne strašne pasti nastavlja hudobec človeku, laže, spletkari, dela razdor med ljudmi tam kjer je ljubezen ….

       Sveti nadangel Mihael , prosi za nas!

       Odgovori
7. Miro says:

   2. maja, 2020 at 12:25

   VELIKA UMETNOST V DUHOVNEM ŽIVLJENJU JE, ČE SE ČLOVEK ZNA UPRETI SLABI MISLI OD SAMEGA ZAČETKA!

   Kot je bilo pred časom že omenjeno, se je glede razločevanja duhov dobro poglobiti v tehtno razmišljanje p. Janeza Poljanška. Ta prispevek naj bi bil bolj namenjen redovnikom, vendar pa se tudi drugi verniki lahko marsikaj naučimo, kar nam lahko koristi v duhovnem življenju. Dostikrat namreč ne vemo, kaj je prav in kaj ne; potrebno je razločevanje. Pri tem izpostavimo naslednji del besedila iz daljšega prispevka z naslovom Razločevanje duhov.

   Takole piše p. Janez Poljanšek: Velika umetnost v duhovnem življenju je, če se človek zna upreti slabi misli od samega začetka. A potrebna je še druga umetnost, bolj pretanjena: diákrisis, znati prepoznati zlobnost takoj, ko se pojavi, posebej še v primerih, ko se satan preobleče v angela luči (2 Kor 11,14). Ignacij v skladu z vsem meniškim izročilom opozori, da »je za hudega duha značilno, da se dela angela luči, da vstopa s pobožno dušo, a izstopa tak, kot je. Se pravi, navaja namreč na dobre in svete misli, ki se ujemajo s tako pravično dušo; nato pa skuša počasi priti na svoje in zavaja dušo v svoje prikrite prevare in zlobne namene« (Dv 332).

   Vsi previdni asketi so se po pravici bali, da bi postali žrtve prevar in življenjepisi svetnikov to potrjujejo. Vedeli so, da je zadnji kriterij sad, čeprav pride na koncu. To omenja tudi Ignacij: »Pozorni moramo biti na razvoj misli; če so začetek, sredina in konec povsem dobri in merijo na nekaj čisto dobrega, je to znamenje dobrega angela. Toda če se razvoj misli, ki se zbujajo, sprevrže v nekaj slabega ali kar raztresa duha ali kar je manj dobro od tistega, kar je duša prej sklenila storiti (…), je to jasno znamenje, da prihajajo te misli od hudega duha, sovražnika našega napredka in večnega zveličanja« (Dv 333).

   Tu se vračamo na temeljno meniško načelo: Quidquid inquietat est a diabolo, od demona je vse, kar vznemirja. Pravilno Ignacij ni želel, da bi to načelo mehanično upoštevali že od začetka, ko pa je duša osredotočena na duhovni napredek, je uporaba načela povsem upravičena.

   Zdaj se vprašamo, v čem je to »vznemirjanje«. Stari so opažali precejšnjo psihološko razliko med dobro in slabo mislijo. Sveti Maksim Spoznavalec je razlikoval med »preprosto« in »strastno mislijo«: »Spomin na nek objekt (predmeti, osebe, načrti) ali podoba o njem, to je preprosta misel; prekomerna želja po objektu ali slepo sovraštvo do njega, to je strast.« Strastna misel vznemirja. Sveti Dorotej iz Gaze piše o nagnjenju, o »(samo)volji«, ki spremlja neko po sebi čisto misel in vznemirja dušo. Ignacij govori o »neurejenem nagnjenju«, ki naj bi se ga človek v duhovnih vajah rešil.

   Avtorji pogosto govorijo o »sonaravnosti« človeške duše z vsem, kar prihaja od Boga, torej o lahkem sprejemanju Božjih navdihov. Nasprotno, zlobnost je »proti-naravna”, zato se njeno približevanje v začetku čuti kot alarmni hrup. Ignacij izrazi to izkustvo z novo metaforo: »Pri tistih, ki napredujejo od dobrega k boljšemu, se dobri angel dotika duše prijetno, rahlo in nežno, kakor kaplja vode, ki vstopa v morsko vodo. A hudi angel se je dotika grobo, bučno in nemirno, kakor če kaplja kane na kamen« (Dv 335).

   A dvoumnost lahko vidimo tudi v občutjih »miru«. »Tiste, ki gredo od slabega k slabšemu«, »pomirja« hudi duh, pravi Ignacij. Razlog je v razpoloženju duše, ki je lahko podobno razpoloženju hudega duha (Dv 335). Toda ta »mir« je drugačen od pravega. Očetje so močno opozarjali, da moramo razlikovati med »mesenimi«, »čutnimi« tolažbami in duhovnimi.

   (del besedila iz prispevka Razločevanje duhov, p. Janez Poljanšek)

   Za celotno besedilo o razločevanju duhov glej na:
   https://www.jezuiti.si/wp-content/uploads/2010/10/Razlocevanje.pdf

   Pridi, Svetih Duh, in razsvetli naša srca v luči Božje besede!

   Odgovori
8. Hvala says:

   2. maja, 2020 at 11:08

   https://mylanguage.net.au/study_online/slv00

   ALI STE ŽE ODKRILI ČUDOVITO RAZODETJE ŽIVLJENJA V DUHU Priloženo)

   Odgovori
9. Miro says:

   1. maja, 2020 at 16:56

   »ČE SE BO ZGODILO NASPROTNO OD TISTEGA, KAR PROSIMO, MORAMO V VSAKEM PRIMERU POTRPEŽLJIVO PRENAŠATI, SE ZAHVALJEVATI BOGU …« (sv. Avguštin)

   Ko sv. Avguštin govori o tihi božji volji, ne izključuje tega, da mora vsak človek prispevati svoj delež, da bi zmanjšal nadlego nesreče ali se je tudi znebil, ponavlja pa, da so uredbe božje volje človekova resnična dobrina.

   »Če se bo zgodilo,« pravi, »nasprotno od tistega, kar prosimo, moramo v vsakem primeru potrpežljivo prenašati, se zahvaljevati Bogu in ne smemo niti najmanj dvomiti, da je bilo bolj prikladno to, kar je hotel Bog … Zgled nam je dal božji srednik, ko je rekel: »Moj Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene.« Potem pa je uklonil človeško voljo … in takoj dodal: »Vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti« (prim. Mt 26, 39).

   »Ko človek daje prednost božji volji pred človeško, se od človeškega dviguje k božjemu,« pravi sv. Avguštin.

   Gotovo si vedno želimo miru, zdravja, možnosti za delo. Vendar je pomembna samo božja volja. In Cerkvi pomagamo, da raste, predvsem tako, da jo izpolnjujemo.

   Svetniki vedno na različne načine razlagajo, da je božja volja naša največja dobrina, čeprav povzroča trpljenje. Sv. Avguštin pravi tudi to: »Kaj hoče od tebe Bog ali kaj zahteva, če ne to, kar ti koristi?«

   In na drugem mestu dodaja: »Poštenega srca so tisti, ki so v tem življenju pokorni božji volji. Božja volja je včasih ta, da si zdrav, drugič ta, da si bolan. Če ti je božja volja prijetna, ko si zdrav, ko si bolan, pa trpka, nisi pošten v svojem srcu. Zakaj? Ker svoje volje nočeš uskladiti z božjim hotenjem, marveč hočeš božjo voljo prilagoditi svoji.«

   (del besedila iz knjige Človekov »da« Bogu, Chiara Lubich)

   Odgovori
   • Hvala says:

     1. maja, 2020 at 18:17

     Jaz tudi tako ponavljam, samo Božja volja je pomembna. Vendar, človek to ne mora sam dojeti, oz si prizadevati, da bo sam s trudom nekaj naredil za to. Ne, vse to je Božja milost, dar od Gospoda. V knjižici Marija, ki razvezuje vozle je prošnja,: Prosi zame Marija, pomagaj mi , da bom lahko sprejel (a) Božji načrt v mojem življenju, da bom mogel (a) reči: ” GOSPOD , ZGODI SE TVOJA VOLJA”

     Ponavljam, kako bo človek , ki je ustvarjeno bitje več vedel od Boga??? Zakaj Mu potem ne zaupa človek?. To je težko. Če se spomnim svojih začetkov hoje z Gospodom je to težko, ker človek , ki še nima te milosti ne more zaupati. Zato je pa tako pomembno, kot večkrat ponavljam ZAUPATI V NJEGA IN SE GA TRDNO OKLENITI IN MU PUSTITI, DA BO LAHKO DELAL TUDI TAKRAT, KO JE VSE DRUGAČE, KOT SMO SI ZAMIŠLJALI. Gospod bo naredil vse NOVO. Saj pravi: “Vse delam NOVO”.

     To je proces, ki traja lahko zelo dolgo časa, oz. dokončna osvoboditev bo pri Gospodu.
     Gospod želi, da živimo kot svobodni otroci v Njegovi ljubezni. Skrbi preložimo na Njega, mi pa delamo tisto kar lahko, vse ostalo bo naredil Gospod. Favstina je tudi rekla , da je Gospodu izročila stvari, ki niso bile v njeni moči in medtem, ko je Gospod delal , Ga je ona slavila. Niti pomislila ni, da ji bo Gospod zaupal nalogo Glasnice Božjega Usmiljenja, kaj šele, da bi si želela, ker dolgo časa ni ničesar razumela, kot je dejala.

     Problem nastane zato, ker smo ljudje ljudje ustvarjena bitja in želimo, da bi bilo po naše, tako pač kot si zamislimo in vidimo s človeškimi očmi. Zaradi tega se človek boji , zato ker kontrolira in pričakuje izid pri Bogu, in čaka, če bo BOG naredil tako, kot je človek predlagal, mislil ali Mu rekel. Življenje pa tako mineva v strahu, trepetu in nepopolnosti.
     Tudi jaz sem tako delala , vendar sem spoznala, da to ni dobro.

     S takim svojim početjem zapiramo Gospodu možnost, da bi delal in uredil naša življenja tako kot želi in tako kot ON ve, da je za nas najboljše.
     Tukaj je tista točka, na kateri je treba predati Gospodu vajeti in Mu zaupati. Ko gredo stvari popolnoma drugače, ko smo si mi zamišljali, samo zaupati Gospodu in še enkrat zaupati!.

     Gospod je rekel: “KDOR VAME ZAUPA, NE BO OSRAMOČEN.!

     Ko je človek enkrat vzpostavil pristen odnos z Bogom in z Njim sodeluje , debatira, se pogovarja, je priklopljen bi rekli na Njega, tako kot je mladika na vinski trti, se mu ni treba bati, ker bo Gospod za vse poskrbel. Gospod ima za vsakega človeka svoj načrt in ga tudi usposablja za načrt, kajti človek ima zelo omejeno mišljenje in si niti ne zna predstavljati, kam ga bo bo Gospod postavil, kaj mu bo zaupal itd.

     Odgovori
     • Miro says:

       2. maja, 2020 at 11:57

       Ja, sprejemanje Gospodovega načrta in zaupanje v Božjo voljo je ena najtežjih šol v duhovnem življenju. To je res dolgotrajni proces, kjer je potrebna zvrhana mera potrpljenja. Človek mora imeti za seboj kar precej »kilometrine« molitev, prizadevanj, preizkušenj …, da se vsaj nekoliko približa skrivnosti Božje volje. Tu z razumom ne opraviš kaj dosti. To je predvsem »stvar« srca in človekove vere v Božjo besedo, ki pravi: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti« (Mt 26,39). Žal v našo prosilno molitev dostikrat vključimo le našo prošnjo za uslišanje, zaradi premajhne vere, zaupanja in poguma pa ne zmoremo dodati še najpomembnejše prošnje: Gospod, naj se zgodi tako, kakor Ti hočeš!

       Odgovori
       • Hvala says:

         2. maja, 2020 at 12:22

         Lepo ste zapisali g . Miro -TO JE ČISTA RESNICA !

         Odgovori
10. Janez says:

    1. maja, 2020 at 16:46

    Kako naj verujem, molim, delam in spolnjujem Božjo Voljo, da ne bom šel v pekel? Kaj pa Jezusovo Odrešenje?
    Ne iti v pekel je lažje, kot si misliš. Nekateri ljudje verjamejo, da morajo vse svoje življenje izpolnjevati deset zapovedi, da ne bi šli v pekel. Nekateri ljudje verjamejo, da se morajo udeleževati določenih obredov in izpolnjevati neke običaje, da ne bi šli v pekel. Nekateri ljudje verjamejo, da ne moreš nikakor zagotovo vedeti, ali boš šel v pekel ali ne. Sveto pismo zelo jasno pove, kako se lahko izogneš temu, da bi šel po smrti v pekel. Sveto pismo opisuje pekel kot strašen in grozen kraj večnega zavestnega mučenja. Pekel opisuje kot »večni ogenj« (Evangelij po Mateju 25,41), »neugasljivi ogenj« (Evangelij po Mateju 3,12), »sramoto in večno gnusobo« (Daniel 12,2), kraj, »kjer njihov ogenj ne ugasne« (Evangelij po Marku 9,44–49), in »večno pogubljenje« (Drugo pismo Tesaloničanom 1,9). Razodetje 20,10 opisuje pekel kot »jezero z ognjem in žveplom« (Razodetje 20,10). Očitno je pekel kraj, ki bi se mu morali za vsako ceno izogniti, to je kraj večnega trpljenja in večnega ognja, od koder ni izhoda.

    Zakaj pekel sploh obstaja in zakaj Bog pošlje nekatere tja? Sveto pismo nam pravi, da je Bog »pripravil« pekel za hudiča in padle angele, potem ko so se mu uprli (Evangelij po Mateju 25,41). Tisti, ki zavračajo Milost vere v Jezusa, odpuščanje, ki ga ponuja Bog grešnikom, bodo trpeli enako večno usodo kot hudič in padli angeli. Zakaj je pekel potreben? Vsak greh je navsezadnje proti Bogu (Psalm 51,6) in ker je Bog neskončno Ljubeče, Dobrotno in Večno Bitje, zadostuje le neskončna in večna kazen za tiste, ki Boga odklanjajo in grešijo naprej. Pekel je kraj, kjer se izvajajo Božje svete in pravične zahteve po pravičnosti. Pekel je kraj, kjer Bog obsodi greh in vse tiste, ki zavračajo Boga. Sveto pismo jasno pove, da smo vsi grešili (Pridigar 7,20; Pismo Rimljanom 3,10–23), zato si zaradi tega vsi zaslužimo iti v pekel. Vendar nas je Jezus s smrtjo na križu in vstajenjem Odrešil in nas po Božji Volji odkupil za vse naše grehe.

    Kako se lahko torej peklu izognemo? Ker zadostuje samo neskončna in večna kazen, mora biti plačana neskončna in večna cena. Večni Božji Sin je prevzel človeško telo in naravo v osebi Jezusa Kristusa. V Jezusu Kristusu je Bog živel življenje, kakor bi ga morali mi, nas učil, kdo je Bog, in napovedal prihod Božjega kraljestva – toda te stvari niso bile njegovo najvišje poslanstvo. Bog je postal človek (Evangelij po Janezu 1,1.14), da bi lahko umrl za nas. Jezus, Bog v človeški podobi, je umrl na križu namesto nas. Ker je bil Bog, je bila vrednost njegove smrti neskončna in večna, tako da je plačal vso ceno za greh (Prvo Janezovo pismo 2,2). Bog nam naroča, naj se predamo Jezusu Kristusu kot Gospodu in Odrešeniku, se spreobrnemo, to je odvrnemo od greha, in se zanašamo na njegovo smrt kot polno in pravično plačilo za naše grehe (Apostolska dela 17,30–31). Bog obljublja, da bo vsak, ki veruje v Jezusa (Evangelij po Janezu 3,16) in zaupa samo njemu kot Odrešeniku (Evangelij po Janezu 14,6), kljub grehom rešen, kar pomeni, da ne bo šel v pekel.

    Bog je daroval najvišjo, popolno in zadostno žrtev namesto nas grešnikov, ki smo nevredni Njegover Dobrote ter Usmiljenja žalili Ljubezen našega Boga. Če se želiš izogniti temu, da bi šel v pekel, predaj svoje življenje Jezusu kot svojemu Gospodu in Odrešeniku in živi pravično kot Jezus. Prosi ga za Vodstvo in Navdih ter Poduk, da ne zatavaš na stranpota, kjer ni Boga. Tako preprosto je to. Povej Bogu, da ga ljubiš in da se zavedaš, da si grešnik in da bi si zaslužil Božjo kazen. Povej Bogu, da zaupaš v Jezusa Kristusa kot svojega Gospoda in Odrešenika. Zahvali se Bogu za svojo odrešitev in osvoboditev od pekla. Če se spreobrneš, to je da se odvrneš od greha, veruješ in zaupaš v Jezusa Kristusa kot svojega osebnega Gospoda in Odrešenika, živiš tako kot Jezus, tedaj ne boš šel v pekel!

    Vera v Jezusa Kristusa kot Gospoda in Odrešenika je edini »korak« do odrešitve. Sporočilo Svetega pisma je povsem jasno, Bog suvereno in nadnaravno spreobrača grešnike. Vsi smo grešili proti Bogu (Pismo Rimljanom 3,23). Zaradi svojega greha si zaslužimo večno ločenost od Boga (Pismo Rimljanom 6,23). Zaradi svoje ljubezni do nas (Evangelij po Janezu 3,16) je Bog prevzel človeško podobo in umrl namesto nas ter tako vzel nase kazen, ki si jo zaslužimo mi nevredni grešni ljudje (Pismo Rimljanom 5,8; Drugo pismo Korinčanom 5,21). Bog obljublja odpuščanje grehov in večno življenje v nebesih vsem, ki voljno sprejmejo, z milostjo po veri, Jezusa Kristusa za Gospoda in Odrešenika (Evangelij po Janezu 1,12; 3,16; 5,24; Apostolska dela 16,31). Pri odrešitvi ne gre za to, da bi morali slediti določenim korakom, da bi si zaslužili odrešitev. Nihče ne more storiti prav ničesar, da bi dosegel odrešitev brez Boga in Njegove Milosti. Da, kristjani se bodo v poslušnosti Kristusu dali krstiti. Da, kristjani bodo javno priznali Kristusa kot Odrešenika in Gospoda. Da, kristjani se bodo trudili zavestno odvrniti od greha. Da, kristjani bodo ponižno in v Veri v Jezusa predali svoje življenje poslušnosti Bogu. Vendar to niso koraki do odrešitve. To so rezultati Odrešitve. Zaradi svojega greha ne moremo nikakor zaslužiti naše odrešitve. Lahko bi sledili mnogim korakom, a še vedno ne bi bilo dovolj. Zato je moral Jezus umreti namesto nas na križu. Nikakor ne moremo Bogu plačati svojega dolga zaradi greha niti se ne moremo sami očistiti greha brez Boga. Samo Bog je lahko dosegel našo odrešitev in jo tudi je. Bog sam je v Kristusu izpolnil predvidene »korake« in tako spreobrnil in odrešil tiste, ki jih kliče k sebi in ki sprejmejo odrešitev, ki jo doseže v njih. Pri odrešitvi in odpuščanju grehov tako ne gre za sledenje korakom. Gre za to, da se z veseljem predaš Kristusu kot Odrešeniku in Gospodu, po veri verjameš, da je storil vse delo za nas. Bog doseže tisti korak v nas – ko sprejmeš Jezusa Kristusa za Gospoda in Odrešenika ter iskreno zaupaš samo njemu kot edini poti odrešitve. Da nam celo brezplačen dar vere, da verjamemo (Pismo Efežanom 2,8‒9) in Evangelij. Po tem se krščanska vera razlikuje od vseh drugih svetovnih religij, saj ima vsaka druga seznam korakov, ki jim moraš slediti, da bi si zaslužil odrešitev. Krščanska vera spoznava, da je Bog v Kristusu in Svetem Duhu za nas načrtno že izpolnil vse potrebne korake, vključno s tem, da nam je milostno dal vero, da verujemo vanj in veselo oznanilo v Evangeliju. Na vprašanje »kaj naj storim, da se rešim?« je Pavel odgovoril: »Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš« (Apostolska dela 16,30‒31).

    Medmrežje gotquestions et altro

    Odgovori