Članki za dušo

14.951 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   3. maja, 2020 at 9:34

   SV. FAVSTINA KOWALSKA JE NAREDILA ZNAMENJE SVETEGA KRIŽA IN »ANGEL« JE Z VELIKIM HRUPOM IN BESOM IZGINIL!

   Sv. Favstina Kowalska pripoveduje: Zvečer me je na stopnicah nenadoma obšla neka čudna otopelost do vsega, kar je Božje. Tedaj sem zaslišala satana: »Sploh ne misli na delo. Bog ni tako usmiljen, kakor ti o njem govoriš. Ne moli za grešnike, oni bodo tako in tako pogubljeni, z delom usmiljenja pa se samo izpostavljaš nevarnosti za pogubljenje. Nikoli ne govori s spovednikom o Božjem usmiljenju, posebej pa ne z duhovnikom Sopoćkom in očetom Andraszem.« Ob tem se je glas preobrazil v podobo angela varuha. V trenutku sem odgovorila: »Vem, kdo si ti – oče laži.« Naredila sem znamenje svetega križa in ta angel je z velikim hrupom in besom izginil (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1405).

   Več o tem na: http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Hvala says:

     3. maja, 2020 at 9:54

     Ja, Satan želi, da je vse zakrito, skrito, da ne hodimo k zakramentu Svete spovedi, -popolnoma zavaja ljudi!

     Odgovori
2. Hvala says:

   3. maja, 2020 at 9:18

   Na predavanju v Mariboru, ki ga je imel g. Anton Marinko je povedal primer, ko je neka mamica imela bolnega sina, vse so pogledali, ni bilo rešitve, da bi ozdravel. Ko pa je ozdravel njegov dedek, je ozdravel tudi vnuk. To je tako močna povezava pravi g. Marinko itd…predniki…..itd……….

   LJUDJE V BISTVU VSI POTREBUJEMO MOLITVE ZA OSVOBODITEV.

   Globoka žalost, ki človeka spremlja dolga leta, krivice, ki jih ne zmoremo odpustiti, dvomi, da ima življenje smisel, težave z zasvojenostjo,če nas obvladuje jeza ali sovraštvo, s fiksnimi idejami, s težavo obvladujemo sebičnost, napuh, zavist, zagrenjenost, se borimo s strahovi, travmami, kompleksi, dvomi, fobijami, fiksnimi idejami kot: ne razumejo me, ne cenijo me, to si sazlužim…………

   MOLITEV ZA OSVOBODITEV JE POSEBEN NAČIN MOLITVE, KI KRISTJANU POMAGA, DA SE NOTRANJE OSVOBODI IN ZAPRE VRATA VPLIVOM HUDOBNEGA DUHA. OSREDOTOČENA JE NA ČLOVEKA, DA Z MOČJO EVANGELIJA IN BOŽJE MILOSTI POSTANE SVOBODEN.
   OSVOBODITEV OD NAVEZANOSTI JE PROCES, JE ČUDOVITO DELO SVETEGA DUHA, KI GA POSAMEZNIK NADALJUJE SAM Z BOŽJO POMOČJO, POTEM KO SE JE ŽE UDELEŽIL MOLITVE IN SPOZNAL MOČ OSVOBODITVE PO METODI PETIH KLJUČEV:

   – KESANJE,
   -ODPUŠČANJE,
   -ODPOVED,
   -OBLAST,
   – BLAGOSLOV

   Odgovori
3. Janez says:

   3. maja, 2020 at 9:08

   MOLITEV K JEZUSU PROTI ŠIRJENJU IN OBOLEVANJU ZARADI KORONAVIRUSA
   »V imenu Jezusa Kristusa, v moči Njegovega križa, njegove predragocene krvi, smrti, trpljenja in vstajenja verujemo, je bo z Božjo Pomočjo in Božjp Milostjo duh bolezni koronavirusa premagan in zlomljen in nam ne sme več škoditi, niti našemu zdravju, niti naši domovini, financam, gospodarstvu, zato naj sedaj odide nazaj v pekel, kamor tudi sodi. Gospod Jezus, s svojo Krvjo in svojo Milostjo nas zaščiti, napolni naš prostor s Svetim Duhom in preženi od nas hudobijo.«

   ZAHVALJEVANJE BOGU, KER JE DOBER IN USMILJEN: prav je, da se znamo zahvaljevati Bogu, ker je dober in usmiljen do nas in nam pomaga, ko ga prosimo. To seveda terja določen napor in spremembo miselnosti, da lahko premagamo človeško logiko in zapustimo držo godrnjanja in nerganja ter dvome in preklopimo na Vero v Boga in Upanje na našo Rešitev z Njegovo Pomočjo. Prav godrnjanje, ki je povezano z nevero, je bila tista drža, ki je Izraelce za celih štirideset let zadržala v puščavi na poti v obljubljeno deželo, čeprav bi to pot lahko prehodili veliko hitreje. V četrti Mojzesovi knjigi lahko celo beremo, kako izraelsko ljudstvo ni moglo priti do obljubljene dežele po najkrajši poti preko Edomskega kraljestva, saj je le malo pred tem godrnjalo in celo samega Mojzesa zapeljalo v nevero. Odpovejmo se torej godrnjanju in začnimo z aktivnim zahvaljevanjem in slavljenjem Boga. Sliši se nelogično, vendar je takšen način zahvaljevanja resničen izraz naše trdne vere. Kajti če je vera res prava in trdna, smo odprti za Božje delovanje in se lahko zgodilo velika božja dela. Če pa se zatekamo h godrnjanju, s tem padamo v nevero. Spomnimo, da Jezus v domačem Nazaretu ni mogel storiti velikih čudežev prav zaradi nevere svojih rojakov. Naša zahvala v preiskušnjah odpira vrata Božji milosti in Ljubezni. Razglašajmo javno in glasno besede iz Svetega pisma, ki so npr. spodaj. Derek Prince v svoji knjigi »Moč razglašanja besede« pravi, da Razglašanje Božje besede sprošča izjemno moč med ljudmi. Mnogi kristjani se ne zavedajo tega čudovitega Božjega potenciala, ki jim je na razpolago. Ne glede na to, s kako težkimi okoliščinami se srečujemo, se takrat, ko namesto svojih skrbi in strahovzaradi preizkušenj in bolezni razglašamo Božjo besedo, sprošča moč Boga, ki jih zmore spremeniti. Bretz Boga ne moremo storiti samo nič! Obenem pa drži, da je Bog vsemogočen, vendar lahko verniki s svojo nevero, nezvestobo, godrnjanjem, kritiziranjem in dvomi ter opiranjem na zgolj lastne moči in podobno sami zaviramo delovanje Boga v našem življenju. Verujmo v Boga! Poskusimo najti stavke iz Biblije tako, da v iskalnik na na spletni strani biblija.net vpišemo besedo »bolezen« in bomo dobili stavke iz Svetega pisma, ki omenjajo to besedo.

   Nekaj stavkov iz Svetega pisma, ki so nam lahko v pomoč in uteho:
   – 2Mz 23, 25: Služi pa GOSPODU, svojemu Bogu, in blagoslovil bom tvoj kruh in vodo in odstranil bolezen izmed vas!
   – 5Mz 7,15: GOSPOD bo odvrnil od tebe vsako bolezen in nobene izmed hudih egiptovskih nadlog, ki jih poznaš, vam ne bo naložil, ampak jih bo spravil nad vse, ki te sovražijo.
   – Mt 9,35: Jezus je obhodil vsa mesta in vasi. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsako bolezen in vsako slabost.
   – Mt 10,1: Poklical je k sebi svojih dvanajst učencev in jim dal oblast nad nečistimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost.
   – Jn 11,4: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.«
   – Ps 91, 3-6: »Zares, on te bo rešil iz ptičarjeve zanke, pred pogubno kugo. S svojimi krili te pokrije, pod njegove peruti se zatečeš; ščit in oklep sta njegova zvestoba. Ne boš se bal nočne strahote, ne puščice, ki leti podnevi, tudi ne kuge, ki hodi v temi, ne žela, ki pustoši opoldne.«

   Za zaščito pred hudobnim duhom molimo naslednjo znano molitev:
   V imenu Jezusa Kristusa in z njegovo oblastjo
   vežem vse sile in moči v zraku, na zemlji, v vodi,
   v podzemlju, v onstranstvu, v naravi in v ognju.
   Ti si Gospod vsega vesolja, slavim te v imenu tvojega stvarstva.
   V tvojem imenu vežem vse demonske sile, ki ogrožajo nas in naše družine.
   Vse nas dajem v zaščito tvoje dragocene Krvi, ki je prelita za nas na križu.
   Marija, naša Mati, prosim te za tvoje varstvo in priprošnjo.
   Priporoči vse naše družine Presvetemu Srcu Jezusovemu.
   Ogrni nas s svojim plaščem ljubezni, da se sovražnik prestraši.
   Sveti Mihael in naši angeli varuhi, pridite in varujte nas in naše družine
   v boju proti vsemu zlu, ki hodi okrog nas po svetu.
   V Jezusovem imenu zapovedujem vsem silam in močem zla,
   da takoj odstopite od nas, od naših domov in naše domovine.
   Zahvaljujemo se ti, Gospod Jezus, ker si zvesti Bog in čutiš z nami.
   Amen.

   Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku tako zdaj in vselej in vekomaj.
   Amen.

   Verjetno poznamo tudi eksorcizem sv. Antona Padovanskega: »Glejte, križ Gospodov, bežite, sovražne sile! Zmagal je lev iz Judovega rodu, korenina Davidova, aleluja!«

   Ne pozabimo tudi na Aronov blagoslov:
   »GOSPOD naj te blagoslovi in te varuje.
   GOSPOD naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv.
   GOSPOD naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.‹« (4Mz 6,24-26)

   Odgovori
4. Hvala says:

   3. maja, 2020 at 8:39

   https://clyp.it/gipo0wns

   Predavanje duhovnika g. Antona Marinka -naslov NAŠI PREDNIKI BLAGOSLOV ALI PREKLETSTVO -IN MOLITEV O RAZLAMLJANJU VSAKEGA PREKLETSTVA

   Odgovori
5. Hvala says:

   3. maja, 2020 at 8:31

   https://clyp.it/user/1au2x3ti

   Prisluhnite!

   Odgovori
6. Hvala says:

   3. maja, 2020 at 8:26

   https://drive.google.com/file/d/1SapKyuyfDnNdzNXGub4Vx0-JsgcCiDCU/view

   V januarski reviji PRENOVA V DUHU 2020 št 1. je pod naslov -NAŠI PREDNIKI BLAGOSLOV ALI PREKLETSTVO , tudi napisana MOLITEV P. ROBERTA DE GRANDISA, ki jo je posredoval in molil na svojem predavanju naš duhovnik g. ANTON MARINKO.

   V molitvi, ki so jo na predavanju vsi molili skupaj in je napisana, se v Imenu Jezusa Kristusa in po zaslugah NJEGOVE DRAGOCENE KRVI , razlamlja vsako prekletstvo, čar, pečat, obljub, prisego , urok, čaranje, vez, zanko, past in zvijačo, ali demonski načrt, laž, blokado ali ovire, vse ob čemer bi se človek mogel spotakniti.

   V tej molitvi , ki so jo molili skupno , položimo KRIŽ JEZUSA KRISTUSA MED SEBE IN VSE RODOVE V DRUŽINSKEM DREVESU. V IMENU JEZUSA KRISTUSA TAKO NE BO NOBENEGA NEPOSREDNEGA STIKA MED GENERACIJAMI. VES STIK BO FILTRIRAN SKOZI DRAGOCENO KRI JEZUSA KRISTUSA.

   Odgovori
7. Janez says:

   3. maja, 2020 at 8:14

   DUHOVNA OPOROKA EKSORCISTA GABRIELA AMORTHA
   Knjiga z naslovom BOG, LEPŠI OD HUDIČA je napisana v obliki intervjuja, ki opisuje dolgo pot življenja eksorcista, patra Gabriela Amortha. Knjigo je iz italijanskega jezika prevedel Franček Bertolini, izdala pa sta jo Ognjišče in Slomškova založba v Mariboru, leta 2016.

   Tukaj je nekaj citatov iz knjige:
   »Ne želim biti kritičen, toda dejstvo je, da kljub vsem dobrim željam glede Boga udarjamo mimo. Nekaterim prav gotovo uspe. Toda glede na to, kako svet živi, očitno še nismo dovolj srečali ljubečega Boga, kar ne pomeni, da ne obstaja.«
   Str. 30

   »Sveto pismo ne govori samo o življenju in o dobrih stvareh, temveč tudi o zlu, nasilju in hudiču, ki je njihov izvir in vzrok. Tako predstavlja celotno življensko izkušnjo, ki ni vedno samo plovba po mirnem toku. Svetopisemske podobe nasilja opozarjajo na iznakaženo zgodovino, ki je daleč od Boga in njegove dobrote. Tako človek še bolj zahrepeni po najvišjem Dobrem.«
   Str. 36

   »Resnično krščanstvo ni samo zdravilo, temveč tudi zaščita proti zlu. V krščanstvu imajo posebno mesto vrednote, ki varujejo osebo, dobro in življenje. V krščanstvu se uresničuje notranje življenje, dialog med znanostjo in vero, odprtost za presežno, ne kot beg, temveč kot možnost resničnega srečanja z Bogom.«
   Str. 90

   »Sam znani teolog Karl Rahner je v svoji razumskosti znal poudarjati, da glede hudiča ni nevarnosti, da bi pretiravali, kajti »pred resnostjo zgodovine odrešenja bi bilo neresno videti v hudiču neke vrste duhca, ki izgubljeno tava po svetu. Prav je videti v hudiču oblast, ki z vojnami in nasiljem gospoduje svetu, se upira Bogu in skuša človeka.« V bistvu se moramo bolj strinjati glede tega, kako se izogniti zlu in pospešiti dobro, brez lažnih predstav.«
   Str. 95-96

   »Najprej se je treba zavedati ranjenosti, ki je v nas. Izrazi se lahko skozi žalost, jezo, uporništvo, celo preklinjanje. Ne glejmo nase kot na hudobneže, temveč kot ranjence, ki potrebujemo in imamo pravico do zdravila.«
   Str. 107

   »Ni čudno, če se zlo trudi naseliti ravno v Cerkvi in v cerkvah, kjer je Jezus v evharistiji. Hudič želi ustvariti zmedo prav tam, kjer je izvir dobrega. Tam, kjer je naš Gospod in njegov namestnik na zemlji. Ne motijo ga niti papeževi sodelavci niti pokvarjeni kleriki niti mlačni kristjani. Teh je najbolj vesel. Satanova poguba so Kristusova telo in kri, evharistija in vsi, ki Jezusa častijo.«
   Str. 130

   »Obstajata dve enaki in nasprotni si napaki, ki ju lahko človek naredi glede hudiča. Prva je, da ne verjame v njegov obstoj. Druga je, da tako verjame, da se s tem preveč ukvarja in mu to škoduje. Hudič je obeh napak vesel ter podpira bodisi materialista, bodisi čarovnika.« Kdor se želi izogniti tema napakama, naj se izobražuje, naj spozna hudičeve nakane, skrite tistim, ki se za te stvari ne zanimajo in se s tem nočejo seznaniti.«
   Str. 130-131

   »Najboljši način, da se nas hudič naveliča, je, da se z vsem srcem oklenemo Božje lepote in dobrote. Božja lepota nas tako privlači, da nas odtrga od vezi, ki smo jih vzpostavili s hudičem, ko smo se pustili prevarati njegovi lepi preobleki. Odprimo srca za vrednote življenja, spoštovanja osebe, prijaznosti ter bežimo pred jezo, nasiljem in sebičnostjo, ki povzročajo toliko trpljenja.«
   Str. 108

   http://prenova.rkc.si/index.php/publikacije/duhovno-branje-2/35-duhovno-branje

   Odgovori
8. Hvala says:

   3. maja, 2020 at 7:59

   https://clyp.it/qrwvkcpo

   Pooblaščeni Slovenski exorcist pater Peter Vrabec_predavanje

   Odgovori
9. Hvala says:

   3. maja, 2020 at 7:33

   http://prenova.rkc.si/index.php/dejavnosti/molitev-za-ozdravljenje-in-osvobojenje/molitev-za-osvoboditev-po-metodi-n-lozana

   Knjiga od Lozana -OSVOBOJEN , zelo natančno opisuje praktične primere, kako so ljudje trpeli pa nekateri sploh biso vedeli zakaj, družinski zakon je propadel, ko so bili osvobojeni so zaživeli , opisuje tudi kako vzdržati oz ne pasti nazaj pod vpliv hudega duha po osvoboditvi itd……..

   V BOJ PROTI ZLU SE JE POTREBNO PODATI SKUPAJ Z JEZUSOM, OBVEZNO, DRUGE REŠITVE NI!

   Odgovori
10. Janez says:

    2. maja, 2020 at 23:07

    Ali kristjan danes zmore izganjati demone? To delajo danes uradni eksorcisti v škofijah

    Eksorcizem (izganjanje hudobnih duhov in demonov iz obsedenih ljudi) so izvajali različni posamezniki v zgodnjem obdobju Nove zaveze, namreč v evangelijih in Apostolskih delih. Demone so izganjali Jezusovi učenci v sklopu njegovih navodil (Evangelij po Mateju 10,1.8); drugi ljudje, s tem ko so se sklicevali na Jezusa (Evangelij po Marku 9,38); privrženci farizejev (Evangelij po Luku 11,18–19); Pavel (Apostolska dela 16); in nekateri drugi izganjalci (Apostolska dela 19,11–16). Danes so za to postavljeni uradni eksorcisti v katoliški Cerkvi v škofijah.

    Kot je videti, so Jezusovi učenci eksorcizem izvajali zato, da bi s tem demonstrirali Kristusovo oblast nad demoni (Evangelij po Luku 10,17) in tudi lastno verodostojnost: da torej učenci delujejo v Kristusovem imenu in oblasti. Njihova nezmožnost ali nepripravljenost izganjati demone pa je kazala na njihovo pomanjkanje vere (Evangelij po Mateju 17,14–21). Izganjanje demonov je bilo v delovanju prvih apostolov nedvomno pomembno.

    Zanimivo je, da v zadnjem delu Nove zaveze opazimo premik, kar zadeva vojskovanje proti demonom. Tisti deli Nove zaveze, ki so izrazito poučni (od Pisma Rimljanov do Judovega pisma), delovanje demonov sicer omenjajo, ne govorijo pa o tem, da bi apostoli izganjali demone, niti k temu ne opominjajo verujočih. Pač pa nam pisci naročajo, naj si nadenemo celotno Božjo bojno opremo (oborožitev za boj), da bi se tako zmogli upirati hudiču (Pismo Efežanom 6,10–18). Pravijo nam, da naj se mu upremo (Jakobovo pismo 4,7), naj bomo glede njega trezni in budni (Prvo Petrovo pismo 5,8) ter naj mu v svojem življenju ne dajemo prostora (Pismo Efežanom 4,27). Ne pravijo pa, kako naj hudiča ali njegove demone izganjamo iz drugih, niti tega, da naj na to sploh pomislimo.

    Pismo Efežanom jasno opisuje, kaj je Bog storil za svoje ljudstvo in kako v njem deluje, da bi izbojeval zmago v bitki proti silam zla. Bog nas je najprej v Kristusu vnaprej določil (1,3–14) in nas varno umestil v Kristusovo moč, ki »v vsem vse izpolnjuje« (1,15–23). Bog nas je v Kristusu duhovno oživil, s tem ko nam je podaril odrešenje z milostjo po veri (2,1–10); s tem je premagal poprejšnjo vladavino »poglavarja oblasti zraka« (2,2). Bog nas umešča v svojo cerkev, ki jo sestavljajo verujoči iz vseh narodov, napolnjeni s Svetim Duhom (2,11–22; 3). Po moči Svetega Duha, ki prebiva v nas, živimo življenje pravičnosti, pobožnosti in posvečenosti (4; 5). To ne vključuje izganjanja demonov, temveč naj bi s prenovljenim umom opuščali stare grešne navade iz preteklosti ter prevzemali nove, pravične in svete navade (4,22–24). Vse to v nas dovršuje Kristus, in sicer po Svetem Duhu, ki v nas prebiva in nas uči, kako naj bomo poslušni Bogu kot njegovi odkupljeni otroci. V Gospodu smo močni, saj nosimo celotno njegovo bojno opremo za boj z hudobijo (6,10–18). Zaradi te opreme se bomo hudičevim zvijačam uprli in jih premagali; izganjanje hudiča torej ni omenjeno (6,10–11). Zmagovito se torej upiramo, oboroženi z resnico, pravičnostjo, evangelijem, vero, molitvijo rožnega venca in z drugimi molitvami, z branjem Svetega pisma, s krščanskim življenjem, z Jezusovim odrešenjem, molitvijo k Mariji in nadangelu Mihaelu idr. (6,10–18). Ko se razkritja Božje besede približujejo koncu, se nam prikaže slika kristjanov, ki se proti demonskim silam bojujejo z orožjem posvečenosti. Nekdanjo nalogo izganjanja demonov s strani Jezusa in prvih apostolov je za kristjane nadomestil poudarek na resnici, pravičnosti, evangeliju, veri, odrešenju, Božji besedi in molitvi (6,10–18). Ker torej metode duhovnega vojskovanja v poznem apostolskem obdobju ne vključujejo izganjanja demonov, je razumljivo, da v Novi zavezi Svetega pisma ne najdemo navodil za to. Cerkev danes to obravnava v Katekizmu katoliške Cetrkve. Proti primerom napada hudobnega duha in obsedenosti z demoni se torej verniki bojujejo z krščanskim življenjem, z resnico, pravičnostjo, evangelijem, vero, odrešenjem, Božjo besedo in molitvijo (6,10–18). Sicer pa obstajajo v škofijah eksorcisti, ki so usposobljeni in postavljeni za izgon hudiča in hudoibnih duhov.

    Jezus sam nas je v molitvi očenaš naučil, naj vztrajno prosimo, da nas reši hudega, da naj ne dopusti zapeljevanja v skušnjavo. Vemo, da se nobena skušnjava ne zgodi brez božjega dopuščanja. Bog dopusti skušnjave zato, da bi se človek prečistil, da bi še bolj odkril, na kakšen način mora ljubiti in slaviti Boga. Zato prosimo v molitvi predvsem zato, da ne bi bili preizkušani prek naše mere in da bi v skušnjavi imeli pravo moč, da se odločimo za Boga in za vse dobro, kar od njega prihaja. Velika moč in vedno večja sposobnost razločevanja med dobrim in zlim prihaja prek redne molitve, prejemanja zakramentov in dejavne ljubezni. Vse to prinaša zadovoljstvo in veselje v srca ljudi. Sv. Janez Bosko je pogosto rekel svojim fantom, da se hudič boji veselih ljudi.

    Medmrežje gotquestions et altro

    Obred eksorcizma: smernice
    Eksorcizem je javna in slovesna molitev Cerkve za zoperstavljanje hudičevi oblasti. V Katekizmu katoliške Cerkve preberemo sledečo definicijo: “Kadar Cerkev javno in z oblastjo prosi v imenu Jezusa Kristusa, da bi bila kaka oseba ali kak predmet zavarovan zoper vpliv hudobnega duha in odtegnjen njegovemu gospostvu, govorimo o eksorcizmu (zarotovanju, izganjanju hudega duha). (…) V preprosti obliki se eksorcizem uporablja pri krščevanju. Slovesen eksorcizem, imenovan “veliki eksorcizem”, more izvršiti samo duhovnik s škofovim dovoljenjem” (št. 1673). Bistvo eksorcizma je ukaz, dan hudemu duhu v Jezusovem imenu, naj zapusti obsedenca ali naj kraje, stvari ali osebe osvobodi svoje navzočnosti. Pri eksorcizmu se torej hudobnega duha ne vpraša, hudobnemu duhu se ukazuje. To je zakramental, ki deluje ex opere operantis ecclesiae oziroma zaradi molitvene moči Cerkve, ki moli’. *
    *V Kompendiju Katekizma katoliške Cerkve piše: “Zakramentali so sveta. znamenja, ki jih je ustanovila cerkev; po njih so posvečene različne življenjske okoliščine. Zakramentali vsebujejo molitev, ki jo spremljajo znamenje križa ‘in druga znamenja” (št. 351).

    Addendum
    Papež Frančišek: 7 korakov do zmage nad princem zla (Aleteia)
    Prvi papež, Peter, je krščansko življenje povzel z naslednjimi besedami: “Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveči lev in išče, koga bi požrl. Uprite se mu, trdni v veri.” Trenutni papež Frančišek navaja njegove besede in v svojem zadnjem dokumentu z naslovom Veselite in radujte se (Gaudete et Exsultate) Petrov nasvet še razširi. Predmet njegove apostolske spodbude je svetost – če vam ta beseda zveni hladno in neprivlačno, preberite dokument in videli boste, kako resnična in privlačna je lahko. In če vam zveni preprosto, no, potem je “krščansko življenje stalen boj”, piše Frančišek. “Potrebujemo moč in pogum, da se upremo skušnjavam hudiča in oznanjamo evangelij.” In kako naj se borimo proti hudiču? Papež Frančišek ima načrt.

    Prvič: Hudiča vzemite resno.
    Hudič je resničen in brez njega Sveto pismo sploh ne bi imelo smisla, pravi Frančišek. “Navzoč je na prvih straneh Svetega pisma,” piše v apostolski spodbudi in zgodba se konča “z Božjo zmago nad hudičem”. Duhovne bitke ne moremo “omejiti na boj proti svojim človeškim šibkostim in nagnjenjem – pa naj gre za lenobo, poželenje, zavist, ljubosumje ali karkoli drugega”, pojasnjuje papež. “Je tudi nenehen boj proti hudiču, princu zla.” Frančišek poziva k “nadnaravnemu razumevanju”, ki hudičeve napade vidi kot osebne, ne psihološke – toda o hudiču raje ne razmišljajmo na hollywoodski način: “Ni nujno, da nas hudič obsede. Zastruplja nas s sovraštvom, obupom, zavistjo in nemoralnim vedenjem. Ko nismo pozorni, to izkoristi in uniči naša življenja, naše družine in naša občestva.”

    Drugič: Oborožite se.
    Akcijski filmi pravijo: “Ne vzemi noža v strelski dvoboj.” Frančišek pravi enako za naš boj s hudičem: “V tem duhovnem boju lahko računamo na vsa močna orožja, ki nam jih je namenil Bog: vere polno molitev, premišljevanje o Božji besedi, obhajanje svete maše, evharistično češčenje, zakramentalno spravo.” Okrepili se bomo le, če bomo živeli v Kristusu preko zakramentov, ki nam jih je dal. “Če postanemo brezskrbni, nas lažne obljube zla zlahka zapeljejo,” opozarja papež.

    Tretjič: Pomnožite dobra dela – svoja in vseh drugih.
    Med druga orožja v vaši duhovni orožarni sodijo tudi dela usmiljenja in misijonarsko delovanje, dodaja sveti oče, obenem pa opozarja pred prevzetno in hvalisavo dobrodelnostjo. “Veselite se dobrote drugih, kot bi bila vaša, in si želite, da bi imeli v vsem prednost pred vami,” piše papež Frančišek in navaja besede sv. Janeza od Križa. “To počnite z vsem srcem. Tako boste zlo premagali z dobroto, pregnali hudiča in imeli srečno srce,”.

    Četrtič: Poiščite prijatelje med verniki.
    V vojno ne morete brez bataljona in tudi v duhovni bitki se ne morete boriti sami, pravi papež Frančišek. “Če živimo oddaljeni od drugih, se je zelo težko boriti proti pohoti, pastem in skušnjavam hudiča ter sebičnosti sveta,” piše Frančišek. Sami “zlahka podležemo”. Za to imamo cerkve: da se v njih zbirajo ljudje, ki se želijo skupaj boriti v isti bitki. “Rast v svetosti je potovanje v občestvo, drug ob drugem.”

    Petič: Ne verjemite Satanovim obljubam.
    Frančišek spominja, da nas Sveto pismo opozarja pred hudičevimi triki. Tudi papež nas svari: “Prepričan sem, da se s Satanom ne smemo zaplesti v pogovor,” je dejal lani decembra. “Če to storimo, smo izgubljeni. Bistrejši je od nas in povsem nas bo zavrtel; v glavi se nam bo čisto zmešalo.” V apostolski spodbudi Veselite in radujte se sveti oče navaja “kavbojskega svetnika” Joseja Brochera, ki pravi: “Kaj vam koristi, če vam Lucifer obljublja svobodo in vas obdarja z vsemi svojimi prednostmi, če so te lažne, varljive in škodljive?” Zato se papež v dokumentu vedno znova vrača k Božjim obljubam, na katere se lahko zanesemo.

    Šestič: Bodite pripravljeni na ponižanje.
    Ves čas svojega pontifikata Frančišek opozarja pred “duhovno korupcijo”, ki jo v dokumentu pojasnjuje kot “udobno in samozadovoljno obliko slepote. Nenadoma vse postane sprejemljivo: prevare, klevetanje, egoizem in druge prefinjene oblike osrediščenosti vase.” “Korupcija se lahko zgodi komurkoli, trdi sveti oče in navaja Salomona, Davida ter človeka, ki ga omenja Jezus, “osvobojenega od nečistega duha in prepričanega, da je njegovo življenje zdaj urejeno, na koncu pa si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe”. Kako torej nadzirati svoj duhovni ponos? “Ponižnost se lahko v srcu zakorenini le s ponižanji,” piše papež, vključno “z vsakdanjimi ponižanji tistih, ki molčijo, da bi rešili svoje družine, tistih, ki raje hvalijo druge namesto samih sebe, ali tistih, ki izberejo manj prijetno nalogo, včasih celo prenašajo krivico, da bi jo darovali Gospodu”.

    Sedmič: Ljubite velikodušno in molite rožni venec.
    Nazadnje papež Frančišek še zapiše, da bomo v življenju do pravega ravnotežja zlu prišli le s popolno predanostjo: “Tisti, ki se odločijo za nevtralno držo, ki se zadovoljijo z majhnim, ki se odrečejo idealu velikodušnega darovanja Gospodu, ne bodo nikoli zdržali.” Toda ne bojte se, dodaja: “Ta boj je sladek, kajti dopušča nam veselje vsakokrat, ko Gospod zmaga v našem življenju.”
    Priporoča pa se predvsem redno udeleževanje pri maši, redno spoved, molitve in molitev rožnega venca, krščansko življenje, pri čemer se poudarja: “Rožni venec ima veliko moč. Ko ga nekdo moli, se zlo razburi!”

    Medmrežje Aleteia

    Odgovori