Članki za dušo

15.007 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   13. februarja, 2023 at 16:26

   PASTIRSKO PISMO ZA POSTNI ČAS 2023: PREPOZNAVAMO SE KOT CERKEV SKUPAJ NA POTI – 1. DEL

   Dragi bratje in sestre,

   že drugo leto živimo v vesoljni in naši krajevni Cerkvi poseben čas prenove. Papež Frančišek je oktobra 2021 povabil vso Cerkev, tako bližnje kot oddaljene, tako mlade kot stare, tako samske in poročene kot tudi laike, duhovnike, redovni ke in škofe, da stopimo na skupno pot prenove svoje vere in poglobitve svoje podobe o Cerkvi. Odkrili smo, da so lahko lepe stvari zelo prepro ste, da se je lepo srečati, se poslušati in podeliti drug z drugim svoja spoznanja, svoje skrbi in svojo vero. Ugotovili smo, da je tudi med nami veliko neznancev in oddaljenih. A ti nenadoma postanejo bližnji, če se jim približamo s prija zno besedo, če iskreno spregovorimo o sebi in o svoji veri.

   Eden od izzivov sinodalnega procesa je do seči obrobne in oddaljene ter odkriti njihovo doživljanje Cerkve, njihova iskanja in razoča ranja. Tako bo Cerkev resnično lahko uresniče vala svoje poslanstvo biti pričevalka Božje lju bezni do vseh ljudi (prim. Lumen gentium 19). Pri tem smo odkrili, da smo se tudi sami mar sikdaj precej oddaljili in ohladili. Zato se težko približamo in ogrejemo bolj oddaljene in tiste, ki so odšli. Potrebujemo veselje nad tem, da smo kristjani, veselje nad tem, da verujemo in smo Božji otroci. Takrat se bomo zavedali daru vere, bomo zanj hvaležni in ga bomo privoščili še drugim ljudem.

   Postni čas je zato idealna priložnost, da se pustimo nagovoriti spoznanjem, ki so dozore la v tem prvem sinodalnem letu. Predvsem pa vas vabimo k zaupni veri v Božjo besedo, ki nas spremlja na naši konkretni življenjski poti. Od prite Sveto pismo, zapomnite si besedo, ki vas nagovori, prisluhnite besedam, ki jih slišite pri sveti maši. Po njih govori Sveti Duh tisto, kar v določenem trenutku moramo slišati.

   NE RAZVEZATI, TEMVEČ DOPOLNITI

   V današnjem evangeliju Jezus spodbuja svo je učence, naj se ne prestrašijo poslanstva, ki ga prinaša njegovo oznanilo. Čeprav se zdi, da bla grovanje ubogih, žalostnih, krotkih in usmilje nih postavlja na glavo stare vrednote, ki so teme ljile na jasni postavi in pravilih, na visoki morali in pravičnosti, Jezus s tem postave ne odpravlja. Želi se dotakniti človekovega srca, želi mu spo ročiti, kako dragocen je v Božjih očeh. Premalo je samo poznati zapisano postavo, v srcu pa ži veti po svoji postavi. Premalo je zgolj izogibati se ubijanju in prešuštvu, v srcu pa preklinjati človeka ali se ga polaščati. Ne koristi veliko, če se ustavimo samo pri črkah Svetega pisma in modrujemo o njihovem pomenu. Kot pismouki in farizeji, ki so kar tekmovali med seboj, kdo bo znal bolje razložiti postavo in kdo jo bo pravil neje in natančneje izpolnjeval. Zato Gospod, ki pozna človekovo srce, odločno svari: »Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismo ukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 5,20). Nihče ne more priti v nebeško kraljestvo, če se bo zanašal samo na svojo moč, na svoja dela in svojo vero. Nebeškega kralje stva si ne zaslužimo s pridnim izpolnjevanjem zapovedi, ampak ga lahko le sprejmemo kot dar življenja. Sprejemamo pa ga lahko le takrat, če priznavamo, da nismo bogovi, ampak Božji otroci, da nismo popolni, ampak potrebujemo drugega, da lahko napredujemo v veri in se bo rimo s svojimi človeškimi slabostmi.

   Škofje se zavedamo, da s sinodo, ki smo jo zače li lani, nismo odpravili ali nadomestili vseh dose danjih načrtov in prizadevanj za prenovo Cerkve, ampak jim želimo dati novega zagona. Poglobiti namreč želimo svoje zavedanje o nas samih, o tem, kaj in kdo smo Cerkev in kakšno je naše po slanstvo v tem konkretnem času in prostoru.

   KLICATI SVETEGA DUHA

   Dragi bratje in sestre, papež Frančišek se ne utrudi poudarjati, da je glavni voditelj in usmer jevalec sinode Sveti Duh. O prepoznavanju Sve tega Duha govori apostol Pavel danes v berilu. Slišijo ga tisti, ki ga z ljubeznijo iščejo. Modrim tega sveta je namreč težko razumeti, da Bog ljubi človeka in vztraja ob njem, tudi če ga ta prezira in žali. Kot pravi Pavel Korinčanom, se takemu Bogu eni posmehujejo, ker ne stopi s križa in ne pokonča svojih zasramovalcev, drugi se pohuj

   šujejo, ker se daje v roke grešnikom in onečašča svetost Edinega in Vsemogočnega (prim. 1 Kor 1,23). Vendar jih Pavel na nek način tudi zago varja, ko pravi, da Jezusa gotovo ne bi križali, ko bi poznali, kdo Bog je in kakšen je njegov načrt za človeka. To spoznanje presega človeške moči, saj pravi Pavel: »Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo« (1 Kor 2,9). Samo Sveti Duh, ki prihaja od Očeta, ki »preiskuje vse, celo Božje globine« (v. 10), nas lahko uči o tej re snični podobi Boga in njegove Cerkve. Zaslišali ga bomo, ko ga bomo klicali, ko bomo vztrajali z Božjo besedo, ko bomo iz vere in hvaležnosti delali vsaj majhne korake ljubezni.

   Dragi verniki, škofje vas na začetku postnega časa spodbujamo, da poživimo svojo odločitev, da želimo biti živi člani občestva Cerkve, v kate ro smo bili vcepljeni s svetim krstom. Moč tega občestva ni človekova popolnost, ampak Kri stus in novo življenje, ki je sad njegove daritve na križu. Poti prenove ne more nihče uspešno hoditi sam. Povezuje nas vera v Boga Očeta, ki nas ljubi; povezuje nas Sveti Duh, ki nam ga daje Oče, da bi lahko živeli njegove darove; in povezuje nas naša prošnja, da bi se prepoznali kot njegovi ljubljeni sinovi in hčere. AMEN.

   Vaši škofje

   Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/pastirsko-pismo-za-postni-cas-2023

   Odgovori
2. Miro says:

   13. februarja, 2023 at 16:11

   FARIZEJI ZAHTEVAJO ZNAMENJE – ALI JE PRI DANAŠNJIH VERNIKIH KAJ DRUGAČE? MAR NISMO PRAV TAKO TRDOSRČNI ZA JEZUSA IN NJEGOVO BLIŽINO?

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 8,11-13)

   Tedaj so prišli farizeji in začeli razpravljati z njim; preizkušali so ga s tem, da so od njega zahtevali znamenje z neba. On pa je v duhu zavzdihnil in rekel: »Kaj, ta rod zahteva znamenje? Resnično, povem vam: Temu rodu znamenje ne bo dano.« In pustil jih je, spet stopil v čoln in odplul na drugo stran jezera.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+8%2C11-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   ZNAMENJE

   Jezus v današnjem evangeliju govori o tem, da ne bo dal znamenja. Njegova beseda je zelo ostra, a z njo ne misli na ljudi, ki so mu sledili z veliko ljubezni. Misli na pismouke, ki so ga preizkušali in hoteli, da pade v past. Zahtevali so znamenje, prepirali so se. Njihov namen ni bil spreobrnjenje, pač pa napraviti Jezusu zanko. Zato jih Jezus imenuje hinavci, ker ne želijo zveličanja ubogih, neukih in grešnih ljudi.

   Mnogo je kristjanov, ki mislijo, da bodo rešeni samo zaradi tistega, kar počnejo, zaradi svojih del. Dela so potrebna, a so le posledica, so odgovor na usmiljeno ljubezen, ki nas rešuje. Dela sama, brez usmiljene ljubezni, ničemur ne služijo.

   Jezusa jezi, da se ob njem vsem prej posveti kot pa njegovim rojakom. Tistim, ki jih je Bog od začetka sveta pripravljal na svoj prihod – a zdaj ga njegovi zavračajo in iščejo dlako v jajcu; pogani pa v njem prepoznavajo božjega poslanca. Res narobe svet! Da ne omenjamo, da so še posebno trdobučni njegovi učenci, ki so vseskozi ob njem in vidijo vsa njegova dela.

   Ali pa je pri današnjih vernikih kaj drugače? Mar nismo prav tako trdosrčni za Jezusa in njegovo bližino? Preveč udobno smo si postlali med vsemi običaji, “vrednotami”, predpisi, izročili, da bi se zdaj pustili izzvati Jezusu osebno in pustiti varnost religije za seboj. Ampak Jezus ne neha vabiti! Naj nas svežina, ki jo do Boga čutijo tisti, ki ga komaj poznajo, iztrga iz okamenelosti. Živimo z Jezusom.

   Farizeji so bili prepričani, da morajo zaradi svoje avtoritete in oblasti Jezusa preizkušati. O tem so se verjetno med seboj pogovarjali in prepirali. Ugotavljali so, da ljudi veliko bolj zanima Jezus kakor pa oni in njihovo početje. Jezusa so doživljali kot grožnjo svoji avtoriteti. Ali si lahko predstavljam njihov pogovor in vzdušje, ki vlada med njimi? Kaj govorijo? Samo po sebi ni nič narobe, če si želimo znamenj in iščemo razvidnosti. To je del naše človeške narave. Od katerih ljudi zahtevam dokaze in znamenja preden jim verjamem? Koga ves čas sumničim in mu ne zaupam? Ali je moje zaupanje odvisno samo od njega ali tudi od mene in moje notranje drže? Katerim ljudem pa slepo zaupam in verjamem v to kar pravijo in delajo? Kakšen glas je imel Jezus, ko je farizejem odgovarjal? Pri večini izmed nas je odnos do Boga mešanica zaupanja in iskanja dokazov. Včasih zahtevamo znamenja. Včasih so nam celo dana. Ali velja to tudi zame? Kdaj sem prosil Boga za znamenja in sem jih dobil? Kaj bi rekel Bogu?

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   13. februarja, 2023 at 16:11

   FARIZEJI ZAHTEVAJO ZNAMENJE – ALI JE PRI DANAŠNJIH VERNIKIH KAJ DRUGAČE? MAR NISMO PRAV TAKO TRDOSRČNI ZA JEZUSA IN NJEGOVO BLIŽINO?

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 8,11-13)

   Tedaj so prišli farizeji in začeli razpravljati z njim; preizkušali so ga s tem, da so od njega zahtevali znamenje z neba. On pa je v duhu zavzdihnil in rekel: »Kaj, ta rod zahteva znamenje? Resnično, povem vam: Temu rodu znamenje ne bo dano.« In pustil jih je, spet stopil v čoln in odplul na drugo stran jezera.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+8%2C11-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   ZNAMENJE

   Jezus v današnjem evangeliju govori o tem, da ne bo dal znamenja. Njegova beseda je zelo ostra, a z njo ne misli na ljudi, ki so mu sledili z veliko ljubezni. Misli na pismouke, ki so ga preizkušali in hoteli, da pade v past. Zahtevali so znamenje, prepirali so se. Njihov namen ni bil spreobrnjenje, pač pa napraviti Jezusu zanko. Zato jih Jezus imenuje hinavci, ker ne želijo zveličanja ubogih, neukih in grešnih ljudi.

   Mnogo je kristjanov, ki mislijo, da bodo rešeni samo zaradi tistega, kar počnejo, zaradi svojih del. Dela so potrebna, a so le posledica, so odgovor na usmiljeno ljubezen, ki nas rešuje. Dela sama, brez usmiljene ljubezni, ničemur ne služijo.

   Jezusa jezi, da se ob njem vsem prej posveti kot pa njegovim rojakom. Tistim, ki jih je Bog od začetka sveta pripravljal na svoj prihod – a zdaj ga njegovi zavračajo in iščejo dlako v jajcu; pogani pa v njem prepoznavajo božjega poslanca. Res narobe svet! Da ne omenjamo, da so še posebno trdobučni njegovi učenci, ki so vseskozi ob njem in vidijo vsa njegova dela.

   Ali pa je pri današnjih vernikih kaj drugače? Mar nismo prav tako trdosrčni za Jezusa in njegovo bližino? Preveč udobno smo si postlali med vsemi običaji, “vrednotami”, predpisi, izročili, da bi se zdaj pustili izzvati Jezusu osebno in pustiti varnost religije za seboj. Ampak Jezus ne neha vabiti! Naj nas svežina, ki jo do Boga čutijo tisti, ki ga komaj poznajo, iztrga iz okamenelosti. Živimo z Jezusom.

   Farizeji so bili prepričani, da morajo zaradi svoje avtoritete in oblasti Jezusa preizkušati. O tem so se verjetno med seboj pogovarjali in prepirali. Ugotavljali so, da ljudi veliko bolj zanima Jezus kakor pa oni in njihovo početje. Jezusa so doživljali kot grožnjo svoji avtoriteti. Ali si lahko predstavljam njihov pogovor in vzdušje, ki vlada med njimi? Kaj govorijo? Samo po sebi ni nič narobe, če si želimo znamenj in iščemo razvidnosti. To je del naše človeške narave. Od katerih ljudi zahtevam dokaze in znamenja preden jim verjamem? Koga ves čas sumničim in mu ne zaupam? Ali je moje zaupanje odvisno samo od njega ali tudi od mene in moje notranje drže? Katerim ljudem pa slepo zaupam in verjamem v to kar pravijo in delajo? Kakšen glas je imel Jezus, ko je farizejem odgovarjal? Pri večini izmed nas je odnos do Boga mešanica zaupanja in iskanja dokazov. Včasih zahtevamo znamenja. Včasih so nam celo dana. Ali velja to tudi zame? Kdaj sem prosil Boga za znamenja in sem jih dobil? Kaj bi rekel Bogu?

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2023/02/13/13-februar-znamenje/

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   13. februarja, 2023 at 9:50

   TRIJE ČUDEŽI LEOPOLDA MANDIĆA (Aleteia)

   “SLABO MI JE, SLABO MI JE, UMIRAM!” GOSPE NI OSTALO DRUGEGA, KOT DA JE VZKLIKNILA: “GOSPOD, ZGODI SE TVOJA VOLJA”

   Znanost je potrdila tri čudeže, ki so se zgodili po posredovanju svetega Leopolda Mandića. Gre za nepojasnjena ozdravljenja, ki so se zgodila na njegovo priprošnjo. O tem govori knjiga Leopold Mandić – bratec, ki je želel, da vsi pridemo v nebesa avtorice Pine Baglioni.

   Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/02/12/trije-cudezi-leopolda-mandica/

   Sv. Leopold Mandić, prosi za nas!

   Odgovori
5. Miro says:

   13. februarja, 2023 at 9:25

   PAPEŽ POVABIL K MOLITVI ZARADI RAZMER V NIKARAGVI TER ZA PRIZADETE ZARADI POTRESA V SIRIJI IN TURČIJI

   Po molitvi in blagoslovu je sveti oče pozval naj bomo še naprej z molitvijo in konkretno podporo blizu prebivalcem, ki jih je prizadel potres v Siriji in Turčiji. Nadalje je povedal, da je zelo razžaloščen, ker je bil v Nikaragvi škof Matagalpe, msgr. Roland Alvarez obsojen na 26 let zapora in ker so izgnali nekaj ljudi iz Nikaragve v ZDA. Navzoče je papež pozval, da so skupaj z njim zmolili Zdravamarijo. (zapis: p Ivan Herceg DJ – Vatikan)

   Dragi bratje in sestre! Bodimo še naprej z molitvijo in konkretno podporo blizu prebivalcem, ki jih je prizadel potres v Siriji in Turčiji. V oddaji »Po njegovi podobi« sem gledal fotografije te katastrofe, bolečino teh ljudi, ki trpijo zaradi potresa. Molimo zanje, ne pozabimo na to, molimo in premišljujmo, kaj lahko storimo zanje. In ne pozabimo na mučeno Ukrajino. Naj Gospod odpre poti miru in da odgovornim pogum, da začnejo hoditi po njih.

   Novica iz Nikaragve me je nemalo razžalostila in ne morem mimo tega, da se ne spomnim z zaskrbljenostjo škofa Matagalpe, msgr. Rolanda Alvareza, ki ga imam zelo rad in ki je bil obsojen na 26 let zapora in tudi ljudi, ki so bili izgnani v ZDA. Molim zanje in za vse, ki trpijo v tej dragi državi. In prosim vas za molitev. Prosimo tudi Gospoda, naj po priprošnji Brezmadežne Device Marije odpre srca političnih voditeljev in vseh državljanov za iskreno iskanje miru, ki se rodi iz resnice, pravičnosti, svobode in ljubezni ter se ga dosega s potrpežljivim izvajanjem dialoga. Skupaj molimo k Mariji. [Ave Maria]

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-02/papez-povabil-k-molitvi-zaradi-razmer-v-nikaragvi-ter-za-prizade.html

   Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

   Odgovori
6. janez says:

   12. februarja, 2023 at 18:05

   12.2.2023 6. navadna nedelja Sir 15,15−20; 1 Kor 2,6−10; Mt 5,17−37
   O postavi
   5,17 »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel.
   18 Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi.
   19 Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu.
   20 Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.«

   O jezi
   21 »Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo.
   22 Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu ›tepec‹, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče ›norec‹, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja!
   23 Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi,
   24 pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar.
   25 Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo.
   26 Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.«

   O prešuštvu
   27 »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ne prešuštvuj!
   28 Jaz pa vam pravim: Kdor koli gleda žensko, da jo poželi, je v srcu že prešuštvoval z njo.
   29 Če te desno oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe; kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi bilo célo tvoje telo vrženo v peklensko dolino.
   30 In če te desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe, kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi célo tvoje telo prišlo v peklensko dolino.«

   O ločitvi
   31 »Rečeno je bilo: Kdor se loči od svoje žene, naj ji dá ločitveni list.
   32 Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, povzroči, da ona prešuštvuje. In kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje.«

   O prisegi
   33 »Dalje ste slišali, da je bilo starim rečeno: Ne prisegaj po krivem; izpolni pa Gospodu svoje prisege!
   34 Jaz pa vam pravim: Sploh ne prisegajte! Ne pri nebu, ker je Božji prestol,
   35 ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nog, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto vélikega kralja.
   36 Tudi pri svoji glavi ne prisegaj, ker niti enega lasu ne moreš narediti belega ali črnega.
   37 Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.«

   Grešno poželenje
   Jezus v evangeliju citira kaj so farizeji ljudi učili v sinagogah in templju. Pri vsakem nauku skoraj protivno z vso svojo avtoriteto doda še svojo zahtevo: »Jaz pa vam pravim«. Čeprav pravi, da ni prišel razveljavit postavo, jo je, po mnenju farizejev, v teoriji in praksi večkrat prekršil. Ni si obredno umival rok, ozdravljal je na soboto, govoril je proti templju in da je božji Sin … Zaradi tega so ga tudi obsodili na smrt. Mnogi so imeli veliko proti Njemu in tudi On se ni mogel v življenju spraviti z njimi, kakor naroča nam, ampak so oni Njega pospravili. Sprave ni zmogel doseči s svojim učenjem in dobroto, ampak z darovanjem zanje s smrtjo na križu. Ob njej nam postane še bolj razumljivo navodilo: »Če te desno oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe,« ker je milost več kot življenje.

   Jezus je prišel postavo samo dopolnit, to je, uresničevat in izpostavit prvotne zamisli. Nekatere zapovedi so Judje prilagodili zgrešenemu življenju. Njegove zahteve niso milejše kot v stari zavezi, ampak ostrejše. Pri vsaki zapovedi najprej pove kako je bilo rečeno, potem pa ji doda še nekaj svojega zahtevnejšega. Novost je prepoved greha že v srcu. Iz srca, to je iz volje, misli in čustev se namreč spočenja greh. »Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka. Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve« (Mt 15,18−19). Seveda je grešno poželenje opredeljeno kot greh že od vsega začetka. »Gospod je rekel Kajnu: ›Zakaj se jeziš in ti je upadel obraz? Ali ga ne boš vzdignil, če delaš dobro? Če pa ne delaš dobro, greh preži nate pri vratih, njegovo poželenje se obrača proti tebi, a ti mu gospoduj!‹« (1 Mz 4,6−7). Bog nagovarja Kajna kot glas vesti: opozarja ga na nevarnost, da bi ga nerazpoloženje − negativno čustvo v srcu, zaneslo v izvršitev umora. Vendar greh se je že spočel in Kajn ima že »upadel obraz«.

   Tudi na koncu desetih božjih zapovedi najdemo še prepoved poželenja. »Ne žěli hiše svojega bližnjega! Ne žěli žene svojega bližnjega ne njegovega hlapca in dekle, ne njegovega vola in osla, ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu!« (2 Mz 20,17). Lepo hudobijo poželenja opiše Pridigar, ki pravi: »Ne poželi (tuje žene ali tujke) njene lepote v svojem srcu, naj te ne ujame s svojimi trepalnicami, kajti samski vlačugi zadostuje kos kruha, poročena žena pa ugrabi dragoceno življenje. Mar lahko kdo nastrga žerjavice v svoje naročje, ne da bi mu zgorela obleka? Mar lahko kdo hodi po žerjavici, ne da bi si ožgal noge?« (Prg 6,25−28). Mar torej lahko nosiš v sebi grešno poželenje ne da bi te to ne pogubilo kot je Holoferna in njegovo vojsko pogubilo poželenje po Juditi. Zaradi poželenja je ostal pred njo brez moči in mu je lahko odsekala glavo (prim. Jdt 12,16).

   Lepota je zapeljala in poželenje je pokvarilo srce tudi lažnivima sodnikoma, ki sta hotela zapeljati in potem pogubiti Suzano, tudi niju je doletela pravična smrt (prim. Dan 3,1−64). »Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja. Nato poželenje spočne, rojeva greh, storjeni greh pa porodi smrt« (Jak 1,14−15).

   Kdor se mu ne ustavi že v začetku, je že v grehu, njegove kvarne posledice že učinkujejo. Tak človek postane razdvojena osebnost. V srcu nosi neuresničene grešne želje, ki čakajo ugodne priložnosti, da bodo lahko prišle na dan in razodele pravo človekovo podobo. Ideal ni samo zunanja pravičnost, ampak tudi notranja. To kar na zunaj izpovedujemo mora imeti notranje pokritje. »Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹«.

   Seveda je mislim težko gospodovati, ker so svobodne. Če jim bomo ukazovali naj ne silijo v greh bodo prav tam hotele biti. Najlažje jih usmerjamo, če jih zaposlimo s svojim življenjem in delom. Anthony de Mello ima v knjižici Ptičja pesem tole zgodbo. Dva budistična meniha sta bila na poti v samostan. Na bregu reke sta srečala izredno lepo žensko, ki je kakor onadva želela priti čez, a voda je bila zanjo pregloboka. Zato si jo je eden od menihov zadel na hrbet in jo odnesel prek reke. Njegov tovariš se je strašno zgražal. Dve celi uri ga je grajal zaradi kršenja svetih predpisov: ali je pozabil, da je menih? Kako se je le drznil dotakniti ženske? In še več − jo celo prenesti čez reko? Kaj bodo rekli ljudje? Ali ni spravil njihove svete vere na slab glas? In tako naprej in tako naprej. Menih, ki je prestopil pravila, je potrpežljivo poslušal neskončno pridigo. Nazadnje je vpadel v besedo, rekoč: »Brat, tisto žensko sem že zdavnaj odložil ob reki. Ali jo ti še vedno neseš?«

   Arabski mistik Abu Hasan Bušanja pravi: »Samo dejanje greha je mnogo manj škodljivo, kot želja po njem in misel nanj. Eno je, ko se telo za trenutek prepusti užitku, čisto nekaj drugega pa, ko se duh in srce ne nehata naslajati nad njim.« Kadar verni ljudje nenehno premlevajo grehe, ki so jih zagrešili drugi, človek posumi, da jim to premlevanje prinaša več užitka, kot ga sam greh prinese grešniku. Amen.

   Župnija Šempas in Osek, Joško Tomažič, župnik

   Odgovori
7. Miro says:

   11. februarja, 2023 at 9:36

   LURŠKA MATI BOŽJA: PRIKAZANJE SV. BERNARDKI

   Na praznik Lurške Matere Božje se spominjamo prikazanja Matere Božje 11. februarja 1858 v Lurdu ubogi sv. Bernardki Lurški. Prikazala se ji je osemnajstkrat. Tega dne obhajamo tudi svetovni dan bolnikov.

   Marija se je sv. Bernardki predstavila kot Brezmadežno spočetje. Na njeno željo je tam začel izvirati čudežni izvir, kjer so mnogi ozdraveli, postavili so cerkev in vernike pozvali, da molijo in se pokorijo za spreobrnjenje grešnikov. Iz celega sveta hodijo bolniki in zdravi po lurško vodo. V mnogih deželah sveta so postavili lurške votline, kjer častijo Marijo kot Lurško Mati Božjo.

   https://portal.pridi.com/dogodek/lurska-mati-bozja-ozdravitve/

   Lurška Mati Božja, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     11. februarja, 2023 at 9:37

     VEČ O PRAZNIKU LURŠKE MATERE BOŽJE NA:

     https://svetniki.org/sveta-lurska-mati-bozja-svetovni-dan-bolnikov/

     Odgovori
     • Miro says:

       11. februarja, 2023 at 10:19

       Srečanje v Vatikanu tik pred svetovnim dnevom bolnikov, ki letos poteka na temo »Poskrbi zanj«

       PAPEŽ FRANČIŠEK: SPREJMIMO KRIK TRPEČIH IN MU PRISLUHNIMO

       Sveti oče je v četrtek, 9. februarja, sprejel predstavnike medicinskega področja Urada za pastoralo zdravja rimske škofije. Spregovoril je o treh pomembnih držah: biti blizu trpečim, dati glas neslišanemu trpljenju in postati kvas ljubezni. »Sprejmimo krik trpečih in mu prisluhnimo. Ne pustimo ga zaprtega v sobi in ne dopustimo, da postane zgolj “novica“,« je pozval. (po zapisu Andreje Červek)

       Do srečanja v Vatikanu je prišlo tik pred svetovnim dnevom bolnikov, ki letos poteka na temo »Poskrbi zanj« (Lc 10,35). Na ta stavek iz Lukovega evangelija (prim. Lk 10,25-37) se je navezal tudi papež v svojem govoru. Gre za besedi, ki ju dobri Samarijan nameni gostilničarju, ko mu v oskrbo zaupa ranjenega človeka.

       »Imamo človeka, ki so ga napadli razbojniki in leži ob robu ceste. Zaradi brezbrižnosti in brezčutnosti mimoidočih postane izključen in spregledan. Na neki točki se nekdo ustavi in mu pomaga: to je Samarijan. Če dobro pogledamo, imata tako napadeni človek kot Samarijan rane: prvi jih ima zaradi nasilja oseb, ki so ga oropale, drugi pa zaradi prezirljivih pogledov tistih, ki v njem vidijo samo nezaželenega tujca. Pa vendar se zaradi občutljivosti človeka, ki trpi zaradi nekoga, ki trpi, iz njunega srečanja rodi zgodba o solidarnosti in upanju, ki podira zidove osamitve in strahu,« je dejal papež Frančišek.

       Iz te iste dinamike je nastalo tudi delo medicinskega področja Urada za pastoralo zdravja: da so »izkušnjo trpljenja« znali preoblikovati v »bližino v bolečini drugih«, pri tem pa »premagali skušnjavo zaprtosti, dvignili glavo, upognili koleno in ponudili roko«.

       Več o nagovoru svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-02/papez-francisek-sprejmimo-krik-trpecih-in-mu-prisluhnimo.html

       Lurška Mati Božja, prosi za nas!

       Odgovori
8. Miro says:

   10. februarja, 2023 at 17:39

   Blagor mu, komur je krivičnost odpuščena,
   ki mu je greh izbrisan.
   Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva krivde
   in v čigar duhu ni prevare.
   (iz psalma 32)

   BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
9. Miro says:

   10. februarja, 2023 at 10:36

   SVETA SHOLASTIKA: SESTRA DVOJČICA SV. BENEDIKTA

   KO JE SV. SHOLASTIKA UMRLA, JE NJEN BRAT SV. BENEDIKT VIDEL, KAKO SE NJENA DUŠA KAKOR GOLOBČEK DVIGA V NEBO.

   Sv. Sholastika je bila rojena okoli leta 480 v Nursiji v Italiji. Po izročilu je bila sestra dvojčica sv. Benedikta, očeta zahodnega meništva in prvega zavetnika Evrope. V svojem delu »Dialog« sv. papež Gregor Veliki pripoveduje, da se je Sholastika že od otroštva posvetila Bogu kot devica.

   Več o življenju sv. Sholastike na:
   https://portal.pridi.com/dogodek/sv-sholastika-sestra-sv-benedikta/

   Sv. Sholastika, prosi za nas!

   Odgovori
10. Miro says:

    9. februarja, 2023 at 16:12

    ŽENA Z VERO PROSI JEZUSA, NAJ IZŽENE DEMONA IZ NJENE HČERE – GOSPOD USLIŠI NJENO PROŠNJO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 7,24-30)

    Vstal je in od tam šel v pokrajino Tira. Stopil je v neko hišo in je želel, da bi tega nihče ne izvedel, vendar ni mogel ostati skrit. Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge. Žena je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, naj izžene demona iz njene hčere. Govoril ji je: »Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je odvrnila z besedami: »Gospod, tudi psi pod mizo jedo drobtinice, ki padajo od otrok.« Rekel ji je: »Zaradi te besede pojdi, demon je šel iz tvoje hčere.« Odšla je domov in našla deklico, ki je ležala v postelji; in demon je šel iz nje.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+7%2C24-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus gre v poganske kraje. V hišo pride žena, ki ima obsedenega otroka, in ga na vso moč prosi za rešitev. Jezusov odgovor se najprej sliši trd, a jo dobrohotno usliši, ko vidi njeno živo vero. Zaupanje poganske žene me spodbuja k veri, ki ne bo klonila ob hudih težavah. Gospod, pomnoži mi vero, kajti marsikdaj premalo zaupam v moč tvojega usmiljenja. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

    Odgovori