Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.001 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    PREDSEDNIK SŠK ŠKOF ANDREJ SAJE: »NE SMEMO SE NAVADITI NA VOJNO. MOLIMO ZA MIR! DELAJMO ZA MIR TAM KJER ZMOREMO!«

    V SREDO, 29. MARCA 2023, JE NOVOMEŠKI ŠKOF IN PREDSEDNIK SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE MSGR. DR. ANDREJ SAJE V NOVOMEŠKI STOLNICI SV. NIKOLAJA DAROVAL SVETO MAŠO ZA ŽRTVE VOJNE V UKRAJINI IN ZA MIR. SVETE MAŠE V NOVOMEŠKI STOLNICI SO SE UDELEŽILI TUDI UKRAJINSKI BEGUNCI, KI ŽIVIJO V NOVEM MESTU IN OKOLICI.

    Med pridigo je škof Saje poudaril, da kristjani, ki oznanjamo evangelij Vstalega, smo dolžni klicati resnico vere, da je Stvarnik Bog miru, ljubezni in upanja. Bog, ki želi, da bi bili vsi bratje. Ob tem je spomnil na željo papeža Frančiška, da bi čim prej prišlo do mirne rešitve konflikta, ki je povzročil že preveč trpljenja, smrti in uničenja. Predsednik SŠK je nato med pridigo pozval: »Ne smemo se navaditi na vojno. Molimo za mir! Delajmo za mir tam kjer zmoremo! Pomembna so majhna in drobna dejanja vsakega posameznika«.

    Na pobudo Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) so se lokalne Cerkve v Evropi povezale v “evharistično verigo” v skupni molitvi za mir.

    Evropski katoličani smo se na pobudo CCEE v preteklosti že povezali v molitvi: leta 2020 za končanje epidemije covida-19, leta 2021 za žrtve epidemije, leta 2022 ob priložnosti posvetitve in izročitve Rusije in Ukrajine Marijinemu Brezmadežnemu srcu. Letos je CCEE povabil 39 evropskih škofovskih konferenc, da se v postnem času povežejo v t. i. evharistično verigo, kjer bo vsak dan v postu posamezna škofovska konferenca molila za žrtve vojne in za mir v Ukrajini.

    Tajništvo SŠK

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/predsednik-ssk-skof-andrej-saje-ne-smemo-se-navaditi-na-vojno-molimo-za-mir-delajmo-za-mir-tam-kjer-zmoremo

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  2. Miro says:

    KRISTUS NAM DAJE PRAVO SVOBODO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 8,31-42)

    RESNICA VAS BO OSVOBODILA

    Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« Odgovorili so mu: »Abrahamovi potomci smo in nikoli nismo bili nikomur sužnji; kako praviš ti: ›Postali boste svobodni.‹« Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Vsak, kdor dela greh, je suženj greha. Suženj pa ne ostane pri hiši za vekomaj; sin ostane vekomaj. Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni. Vem, da ste Abrahamovi potomci, in vendar me skušate umoriti, ker za mojo besedo v vas ni prostora. Jaz govorim, kar sem videl pri Očetu, vi pa delate, kar ste slišali pri svojem očetu.«

    HUDIČA IMATE ZA OČETA

    Odgovorili so in mu rekli: »Naš oče je Abraham.« Jezus pa jim je dejal: »Če bi bili Abrahamovi otroci, bi opravljali Abrahamova dela. Zdaj pa me hočete umoriti, človeka, ki sem vam povedal resnico, katero sem slišal od Boga. Česa takega Abraham ni storil. Vi opravljate dela svojega očeta.« Tedaj so mu rekli: »Mi se nismo rodili iz prešuštva; enega očeta imamo: Boga.« Jezus jim je dejal: »Če bi bil Bog vaš Oče, bi me ljubili, ker sem iz Boga izšel in prišel. Nisem prišel sam od sebe, temveč me je on poslal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+8%2C31-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    MI SMO ABRAHAMOVI POTOMCI

    Abraham, ustanovitelj, oče judovskega Izraelskega naroda, je bil človek velike vere in poslušnosti Božje volje. Njegovo ime v hebrejščini pomeni ” oče mnoštva”. Prvotno se je imenoval Abram ali »vzvišeni oče«, Gospod pa mu spremenil svoje ime v Abraham kot simbol obljube, da bo svoje potomce pomnožil v velik narod, ki ga bo Bog sam imenoval.

    Pred tem je Bog že obiskal Abrahama, ko je imel 75 let, obljubil mu je, da ga blagoslovi in da bo njegovega potomstva v obilici. Vse, kar je moral Abraham storiti, je bilo, da uboga Boga in da stori, kar mu je Bog rekel. To je pomenilo začetek zaveze, ki jo je Bog vzpostavil z Abrahamom. Abraham je pokazal izredno vero in zaupanje, takoj je zapustil svoj dom in njegov rod in šel v neznano deželo Kanaan.

    Bog je velikokrat preizkušal Abrahama in Abraham je izkazal izredno vero, zaupanje in poslušnost Božji volji. Bil je zelo spoštovan in uspešen v svojem poklicu. Imel je tudi izreden pogum.

    Ena ključnih stvari, ki se jo naučimo pri Abrahamu, je, da nam je Bog blizu in želi, da bi bili z njim kljub našim slabostim. Bog bo stal pri nas in nas rešil pred našimi neumnimi napakami. Gospod išče našo vero in pripravljenost, da ga poslušamo.

    Abraham je prišel do popolnega uresničevanja Božje volje in obljub v daljšem časovnem obdobju in procesu. Tako se od njega učimo, da Božji klic običajno pride k nam postopno.

    Kdaj smo Abrahamu podobni? Povabljeni smo k opravljanju del našega Očeta. Šele tedaj smo resnično njegovi sinovi in hčere. Ni dovolj, da smo krščeni, ni dovolj, da hodimo k maši. Rasti moramo kot resnični sinovi in hčere Boga, poslušati Njegov glas. Jezusovi besedi moramo dovoliti, da v nas požene korenine in počasi osvoji vse naše bitje. Le če vztrajamo v zvestobi Njegovi besedi, smo osvobojeni. Ko Jezusova beseda vodi vse naše življenje, tedaj smo vedno bolj svobodni. Živimo v svobodi Božjega, Svetega Duha. Sad Duha pa je ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, obvladovanje sebe… (Gal 5,22). V tem je popolna svoboda.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

  3. Miro says:

    SVETI OČE MED KATEHEZO: SAMO SREČANJE S KRISTUSOM SPREMINJA ŽIVLJENJE

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE KATEHEZO MED TOKRATNO SPLOŠNO AVDIENCO POSVETIL LIKU SVETEGA PAVLA IN NJEGOVI GOREČNOSTI ZA EVANGELIJ.

    Poudaril je, da za kristjana spreobrnjenje pomeni doživeti isto izkušnjo »padca in vstajenja«, ki jo je imel Pavel in ki pomeni začetek njegovega apostolskega zagona. Samo srečanje s Kristusom je tisto, ki nas spreminja od znotraj; ki iz nas naredi novega človeka. (zapis: s. Leonida Zamuda)

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Gal 1,22-24

    »[Bratje,] Cerkvam po Judeji, ki so v Kristusu, sem bil osebno nepoznan. Le slišali so: “Tisti, ki nas je nekoč preganjal, zdaj oznanja vero, ki jo je nekoč skušal zatreti”. In slavili so Boga zaradi mene.«

    Kateheza svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-03/sveti-oce-med-katehezo-samo-srecanje-s-kristusom-spreminja-zivl.html

  4. Miro says:

    ZDRAVNIKI SO NAPOVEDALI, DA BO RODILA MRTVEGA OTROKA, NATO PA SE JE ZGODIL ČUDEŽ (Aleteia)

    ZAKONCA STA PRIČAKOVALA TRETJEGA OTROKA, KO STA IZVEDELA, DA BO UMRL ŽE PRED ROJSTVOM. ZAČELA STA PROSITI ZA ČUDEŽ IN BOG JU JE USLIŠAL

    Jessica in Mike Ptomey sta bila presrečna starša dveh dečkov in v pričakovanju tretjega otroka. “Bilo je vznemirljivo in bila sva pripravljena na tretjega otroka.”

    GROZLJIVA NOVICA

    Ko pa je Jessica prišla v drugo trimesečje, je ultrazvok pokazal, da otrokova rast zaostaja za štiri tedne, Jessica pa je imela premalo plodovne tekočine. Zdravnik jima je povedal, da otrok ne bo preživel. Ker je bila Jessica že visoko noseča, je rekel, da bodo morali sprožiti porod, ko se bo srčni utrip ustavil, in bo morala roditi mrtvega otroka …

    Več o tej navdihujoči zgodbi na: https://si.aleteia.org/2023/03/28/zdravniki-so-napovedali-da-bo-rodila-mrtvega-otroka-nato-pa-se-je-zgodil-cudez/

  5. Miro says:

    TEOLOŠKI SIMPOZIJ 2023: VI STE SOL ZEMLJE IN LUČ SVETA

    Letošnji teološki simpozij z naslovom Vi ste sol zemlje in luč sveta (Mt 5,13-14) – Pričevanjska razsežnost vere,
    ki ga organizira Teološka fakulteta UL, bo v sredo, 29. marca 2023, od 9.00 do 12.15, po spletu (aplikacija Zoom).

    Več o tem dogodku na: https://katoliska-cerkev.si/teoloski-simpozij-2023-vi-ste-sol-zemlje-in-luc-sveta

  6. Miro says:

    MOLITEV CERKVA V EVROPI ZA MIR V UKRAJINI – 29. MARCA SV. MAŠA V NOVEM MESTU

    V SREDO, 29. MARCA 2023, BO NOVOMEŠKI ŠKOF IN PREDSEDNIK SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE (SŠK) MSGR. DR. ANDREJ SAJE OB 19.00 V NOVOMEŠKI STOLNICI SV. NIKOLAJA DAROVAL SVETO MAŠO ZA ŽRTVE VOJNE V UKRAJINI IN ZA MIR.

    Svete maše v novomeški stolnici se bodo udeležili tudi begunci iz Ukrajine, ki živijo v Novem mestu in okolici.

    Na pobudo Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) se bodo lokalne Cerkve v Evropi povezale v “evharistično verigo” v skupni molitvi za mir.

    Evropski katoličani smo se na pobudo CCEE v preteklosti že povezali v molitvi: leta 2020 za končanje epidemije covida-19, leta 2021 za žrtve epidemije, leta 2022 ob priložnosti posvetitve in izročitve Rusije in Ukrajine Marijinemu Brezmadežnemu srcu. Letos je CCEE povabil 39 evropskih škofovskih konferenc, da se v postnem času povežejo v t. i. evharistično verigo, kjer bo vsak dan v postu posamezna škofovska konferenca molila za žrtve vojne in za mir v Ukrajini.

    https://katoliska-cerkev.si/molitev-cerkva-v-evropi-za-mir-v-ukrajini-2023

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  7. Miro says:

    TISTI, KI ME JE POSLAL, JE RESNIČEN, IN KAR SLIŠIM OD NJEGA, TO GOVORIM SVETU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 8,21-30)

    Jezus jim je spet rekel: »Jaz odhajam in iskali me boste, in umrli boste v svojem grehu. Kamor jaz odhajam, vi ne morete priti.« Judje so tedaj govorili: »Si bo mar vzel življenje, da pravi: ›Kamor jaz odhajam, vi ne morete priti.‹« In govoril jim je: »Vi ste od spodaj, jaz pa sem od zgoraj. Vi ste od tega sveta, jaz pa nisem od tega sveta. Zato sem vam rekel: ›Umrli boste v svojih grehih.‹ Če namreč ne boste verovali, da jaz sem, boste umrli v svojih grehih.« Tedaj so mu govorili: »Kdo si ti?« Jezus jim je rekel: »To, kar vam govorim od začetka. Mnogo imam o vas govoriti in soditi. Toda tisti, ki me je poslal, je resničen, in kar slišim od njega, to govorim svetu.« Vendar niso spoznali, da jim je govoril o Očetu.

    Jezus jim je tedaj rekel: »Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da jaz sem in da ničesar ne delam sam od sebe, ampak govorim to, kar me je naučil Oče. On, ki me je poslal, je z menoj. Ni me pustil samega, kajti jaz vedno delam to, kar je všeč njemu.« Ko je to govoril, so mnogi začeli verovati vanj.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+8%2C21-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    KO BOSTE POVIŠALI SINA ČLOVEKOVEGA

    V današnjem berilu beremo, kako je ljudstvo na poti skozi puščavo govorilo proti Bogu in proti Mojzesu. Ko pa je Gospod poslal kače, je ljudstvo priznalo svoj greh ter prosilo za znamenje rešitve.

    Jezus v evangeliju izraža misel, da ni mogoče, da bi sami stopili iz svojega greha.

    Gospod je v puščavi Mojzesu rekel, naj naredi kačo in jo obesi na drog. Kogar bo pičila strupena kača, naj pogleda na drog in bo živel. Kača je znamenje greha, kot to vidimo v 1. Mojzesovi knjigi, ko je govor o Evi, ki jo je kača zapeljala v greh. Bog pa dvigne, poviša greh kot prapor zmage. To težko razumemo, če ne razumemo tistega, kar Jezus pravi Judom v evangeliju: ‘Ko boste Sina človekovega povišali, takrat boste spoznali, da sem jaz.’ V puščavi je bil torej povišan greh, a to je greh, ki išče rešitev, ki ozdravlja. Tisti, ki mora biti povišan, pa je Sin človekov, pravi Odrešenik, Jezus Kristus.

    Krščanstvo ni filozofska doktrina, ni življenjski program za preživetje, za vzgojo, za mir. Vse to so posledice. Krščanstvo je oseba, oseba povišana na križu; oseba, ki se je ponižala, da bi nas rešila; postala je greh. Kot je v puščavi bil povišan greh, je tu bil povišan Bog, ki je postal človek. Vsi naši grehi so bili tam. Krščanstva ne moremo razumeti brez razumevanja tega velikega ponižanja Božjega Sina, ki je ponižal sam sebe, tako da je postal služabnik do smrti na križu – da bi služil. Zato krščanstvo brez križa ne obstaja in ne obstaja križ brez Jezusa Kristusa. Središče Božjega odrešenja je njegov Sin, ki je nase vzel naše grehe, naš napuh, naše gotovosti, našo nečimrnost, našo željo, da bi postali kot Bog. Kristjan, ki se ne zna ponašati v križanem Kristusu ni razumel, kaj pomeni biti kristjan. Naše rane, tiste, ki jih v nas pušča greh, bodo ozdravele samo z Gospodovimi ranami, z ranami Boga, ki je postal človek, ponižan.

    To je skrivnost križa. Ni okras, ki ga vedno postavimo v cerkve, na oltar. Ni simbol, po katerem se razlikujemo od drugih. Križ je skrivnost, skrivnost ljubezni Boga, ki ponižuje sebe, postane nič, postane greh. Človekov greh je na križu in na križu ga je treba iskati, v Gospodovih ranah. Tako bo greh ozdravljen, rane bodo ozdravljene, greh bo odpuščen. Odpuščanje, ki nam ga daje Bog, ne pomeni razveljaviti račun, ki ga imamo z Njim. Odpuščanje, ki nam ga daje Bog, so rane njegovega Sina na križu – povišanega na križu.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  8. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO SE NE MERI Z ALGORITMOM

    SVETI OČE JE V PONEDELJEK, 27. MARCA, V AVDIENCO SPREJEL UDELEŽENCE SREČANJA »MINERVINI DIALOG«, KI GA ORGANIZIRA DIKASTERIJ ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE. V SVOJEM NAGOVORU JE POUDARIL, DA LAHKO SAMO »RESNIČNO VKLJUČUJOČE OBLIKE DIALOGA OMOGOČIJO MODRO RAZLOČEVANJE GLEDE TEGA, KAKO UMETNO INTELIGENCO IN DIGITALNE TEHNOLOGIJE POSTAVITI V SLUŽBO ČLOVEŠKE DRUŽINE«. (zapis: s. Leonida Zamuda)

    Gre za vsakoletno srečanje, ki povezuje strokovnjake iz sveta tehnologije – znanstveniki, inženirji, direktorji podjetij, pravniki in filozofi – ter predstavnike Cerkve – uradniki kurije, teologi in moralni teologi –, z namenom, da bi spodbudili večjo ozaveščenost in premislek o družbenem in kulturnem vplivu digitalnih tehnologij, zlasti umetne inteligence. Sveti oče je na začetku izrazil svoje prepričanje, da je »dialog med vernimi in nevernimi o temeljnih vprašanjih etike, znanosti in umetnosti ter o iskanju smisla življenja pot h gradnji miru in celostnemu človeškemu razvoju.

    Več o razmišljanju papeža Frančiška na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-03/papez-francisek-clovekovo-dostojanstvo-se-ne-meri-z-algoritmom.html

  9. Miro says:

    POSTAVILI SO JO V SREDO IN MU REKLI: »UČITELJ, TOLE ŽENO SMO ZASAČILI V PREŠUŠTVOVANJU. MOJZES NAM JE V POSTAVI UKAZAL TAKE KAMNATI. KAJ PA TI PRAVIŠ?«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 8,1-11)

    Jezus pa je krenil proti Oljski gori. Zgodaj zjutraj se je spet napotil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil. Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh.

    Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena v sredi. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsodil?« 11 Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+8%2C1-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    KDOR JE BREZ GREHA NAJ PRVI VRŽE KAMEN

    Skušajmo se vživeti v ta odlomek in pomislimo, kako bi se v njem obnašali mi oz. kako se obnašamo v podobnih trenutkih.

    Kaj je bil prvi, mogoče bolje rečeno temeljni problem farizejev? Farizeji se niso ukvarjali s svojim grehom, ampak z grehom Jezusa in prešuštnice. Oni so se imeli za pravične.

    Drugo, kar lahko spoznamo v odlomku je vprašanje, ki se skriva za navidezno skrbjo farizejev za moralo in poštenje. S kakšnim namenom so pripeljali prešuštnico k Jezusu? Evangelist jasno pove, da je bila žena le sredstvo, ki so ga uporabili, da bi dosegli svoj cilj. Cilj je bil jasen obtožiti Jezusa. Mimogrede bodo kamnali še ženo in se ob tem naslajali. Na videz farizeji skrbijo za izpolnjevanje postave, za red, za moralo. Za tem videzom pa sta pokvarjena tekmovalnost in hinavščina. Kolikokrat resno razmišljamo o naših namenih, o hinavščini? Pokvarjeni nameni podpirajo tudi pokvarjene poglede. Farizeji so se naslajali nad ženo, opravičilo za to dejanje pa so našli v pokvarjenem namenu. Imeli so se za pravične in so brez težav kazali s prstom nanjo, hkrati pa s poželenjem požirali njeno lepoto. Pokvarjenost oz. nečistost namenov je tesno povezana z nečistostjo pogledov in dejanj.

    Vse to je v globini skrito, zato je potreben molk, premislek, da pride človek do globljega spoznanja. Jezus zato umolkne, se skloni in čaka. Si vzamemo čas za takšno tišino? Jezus se približa ženi, ki je vržena na tla. Sklonjen je, da bi povabil druge, da se sklonijo in spoznajo svoj greh. Potrebno se je skloniti, da bi spoznali svoj greh!

    Kakor farizeje in pismouke ovira njihova navidezna popolnost in jih navdaja z napuhom in prezirom do vsakega, tako greh in polomija pomaga k jasnejši zavesti o svoji revščini in potrebi po pomoči. Pri vsem prizadevanju, da ne bi več grešili, si bomo morali priznavati, da grešimo sedemdeset krat sedemkrat na dan in da smo poklicani, da si to prav tolikokrat priznamo. Popolnost v lagodju je hudičeva zanka. Nobeno izpolnjevanje pravil nas ne bo rešilo greha. Noben svetnik ni bil brez greha. K pravi drži nam pomaga pristna ponižnost, v kateri se ne postavljamo nad druge, ampak smo zanje odgovorni, jim pomagamo, so nam božji dar.

    Skušajmo pogledati globlje. Kako težko je spoznati svoj greh in kako z lahkoto je obsojati. Božja beseda nas vabi, da obrnemo pogled vase in spoznamo svoj greh. Spoznanje svoje grešnosti nam daje možnost novega začetka. Tudi nam Jezus po spoznanju grešnosti z veseljem pravi: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    SVETI OČE: ODSTRANITE KAMEN. VEN POTEGNITE VSE TISTO, KAR NAS NOTRI OBTEŽUJE

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN! DANES, NA PETO POSTNO NEDELJO, NAM EVANGELIJ PREDSTAVLJA VSTAJENJE LAZARJA (prim. Jn 11,1-45).«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+11%2C1-45&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR PRED OPOLDANSKO MOLITVIJO ANGEL GOSPODOV Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA TRGU SV. PETRA NA DANAŠNJO PETO POSTNO NEDELJO. (zapis: p. Ivan Herceg DJ)

    Gre za zadnjega od Jezusovih čudežev pripovedovanih pred Veliko nočjo, torej vstajenje njegovega prijatelja Lazarja. Lazar je Jezusov dragi prijatelj, za katerega pa ve, da umira. Odpravi se na pot in pride do njegove hiše štiri dni po njegovem pokopu, ko ni več nobenega upanja. Njegova navzočnost pa vendarle prižge vsaj malo upanja v srcu sester Marte in Marije (prim. vv. 22.27). Oni dve, čeprav žalujeta, zagrabita za to luč, za to majhno upanje. Jezus ju povabi naj imata vero in naj dasta odpreti grob. Potem moli k Očetu in zatem zakliče Lazarju: »Pridi ven!« (v. 43). Ta je oživel in pride ven. To je čudež, tako preprost …

    Sporočilo je jasno. Jezus da življenje tudi takrat, ko se zdi, da ni več upanja. Včasih se zgodi, da občutimo, kot da ni upanja, vsem se je to zgodilo ali da srečamo osebe, ki so prenehale upati: zagrenjene, ker so doživele strašne stvari. Ranjeno srce ne more upati, bodisi zaradi boleče izgube, bolezni, žgočega razočaranja, zaradi utrpele krivice ali izdaje, zaradi napravljene težke napake, čuti pa, da je prenehalo upati. Včasih slišimo, ko kdo reče: »Ni mogoče več nič storiti!«, in zapre vrata vsakemu upanju. So trenutki, med katerimi se zdi, da je življenje zaprt grob. Vse je v temi, okrog pa je videti le bolečino in obup. Današnji čudež nam pravi, da ni tako, cilj ni to, ker v takšnih trenutkih nismo sami. On nam je še bolj kot kdaj koli blizu, da nam povrne življenje. Jezus joka. Evangelij pravi, da je Jezus pred Lazarjevim grobom jokal. Danes pa joče z nami, kot je jokal za Lazarjem. Evangelij dvakrat ponovi, da je bil ganjen (prim. vv. 33.38) ter poudari, da se je zjokal (prim. v. 35). Istočasno pa nas Jezus vabi, naj ne prenehamo verovati, da ne prenehamo upati, da se ne pustimo potolči negativnim čustvom, ki nam odvzamejo jok. Približa se našim grobovom in nam pravi kakor takrat: »Odstranite kamen« (v. 39). V takšnih trenutkih imamo mi v sebi kot kamen. Edini, ki je sposoben potegniti ga ven, je Jezus s svojo besedo: »Odstranite kamen«.

    To tudi nam pravi Jezus. Odstranite kamen: bolečino, napake, tudi polome, ne skrijte jih v sebi, v temačni, zapuščeni in zaprti sobi. Odstranite kamen. Ven potegnite vse tisto, kar je notri. »Samo, sram me je«. »Pojdi ven«. Z zaupanjem ga vrzite vame, pravi Gospod, jaz se ne bom pohujšal. Gospod pravi: »Brez strahu ga vrzite vame, kajti jaz sem z vami, dobro vam hočem in si želim, da se vrnite živeti. In kakor Lazarju ponavlja vsakemu od nas: »Pridi ven! Ponovno vstani, ponovno stopi na pot, najdi zaupanje!« Večkrat smo se v življenju znašli takšni v takem primeru, da nismo imeli moči ponovno vstati. Jezus pravi: »Pojdi, pojdi naprej! Jaz sem s teboj. Primem te za roko tako, kakor si se kot otrok učil napraviti prve korake. Dragi brat, draga sestra, odstrani si povoje, ki te vežejo (prim. v. 45). Prosim te, ne popusti pesimizmu, ki te tlači; bojazni, ki osamlja; malodušnosti ob spominu na slabe izkušnje; strahu, ki te hromi. Jezus nam pravi: »Hočem te svobodnega in živega, ne bom te zapustil in sem s teboj. Tema je povsod, a jaz sem s teboj. Bolečina naj te ne zasužnji, ne pusti, da umre upanje. Brat, sestra, vrni se živeti!« »A kako?« »Primi me za roko«. In on nas prime za roko. Pusti, da te potegne ven. On je sposoben to storiti. Skozi te težke trenutke gremo mi vsi.

    Dragi bratje in sestre, ta odlomek 11. poglavja Janezovega evangelija in ki ga bo zelo dobro brati, je himna življenju. Oznanja se ga, ko je velika noč že blizu. Morda tudi mi v tem trenutku nosimo v srcu kakšno težo ali trpljenje, za katera se zdi, da nas bosta potlačila: nekaj grdega, kakšen zastarani greh, ki ga ne pustimo odstraniti, kakšna mladostna napaka. Nikoli se ne ve, ampak te grde stvari morajo priti ven. Jezus pravi: »Pridi ven!« Sedaj je čas, da odstranimo kamen in gremo ven, da srečamo Jezusa, ki je blizu. Uspemo odpreti mu srce in mu zaupati svoje zaskrbljenosti? Naredimo to? Uspemo odpreti grob težav in gledati onkraj praga proti njegovi luči ali pa se tega bojimo? In mi kot majhna ogledala Božje ljubezni uspemo razsvetliti okolje, v katerem živimo z besedami in dejanji življenja? Pričujemo mi vsi grešniki Jezusovo upanje in veselje? Rad bi pa še rekel besedo spovednikom. Dragi bratje, ne pozabite, da ste tudi vi grešniki. Vi niste v spovednici, da bi mučili, ampak odpuščali, odpuščali vse, kakor Gospod vse odpušča.

    Marija, Mati upanja, obnovi v nas veselje, da se ne bomo čutili same ter klic, naj prinašamo luč v temi, ki nas obdaja.

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja