Članki za dušo

14.998 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   25. maja, 2023 at 16:21

   SLUŽABNICA, KI JE POSTALA SVETNICA IN KATERE TRUPLO NI STROHNELO (Aleteia)

   SVETA ZITA JE ENA IZMED MANJ POZNANIH ITALIJANSKIH SVETNIC, A NJENA ZGODBA JE ZELO ZANIMIVA

   Rodila se je okrog leta 1212 v majhni toskanski vasici Monsagrati. Njena družina je bila verna, a revna, zato je kot 12-letna deklica odšla za služkinjo k bogati družini v mesto Lucca.

   Že od samega začetka je bila deležna tega, da so z njo zelo grdo ravnali tako njeni delodajalci kot tudi drugi služabniki. Poleg tega, da so ji kot drobni deklici nalagali občutno preveč in pretežka dela, so bili do nje tudi nasilni.

   KLJUB NASILJU JE OHRANILA MILINO IN NOTRANJI MIR

   Ni jim šlo v glavo, kako s svojim zbadanjem, zaničevanjem, celo pretepanjem pri njej niso dosegli tega, da bi jih sovražila ali se do njih enako grdo vedla, kot so se do nje. Ziti grdo ravnanje namreč ni moglo priti do živega. Ohranila je notranji mir in milino. Ostala je ponižna in spoštljiva tako do preostale služinčadi kot tudi do gospodarjev, tako da so ji sčasoma zaupali nadzor nad vsem v gospodinjstvu.

   NAMESTO NJE SO KRUH PEKLI ANGELI

   Zita je oporo za svoje življenjske preizkušnje vedno iskala v veri, ki ji je tudi dajala moč, da je vse potrpežljivo prenašala. Na svoj poklic je gledala kot na neposredno določen od Boga in je zato tudi služila s tako milino in zvestobo. Na vse, kar so ji določili njeni gospodarji, se je odzvala z ubogljivostjo, saj je razumela, da so to naročila, ki jih prek gospodarjev prejema od Boga.

   Vsako jutro je zgodaj vstala in ko so drugi še spali, je ona že molila. Vsako jutro je tudi odšla k sveti maši. Zelo rada je pomagala ubogim s tem, da je svojo hrano razdelila med reveže, prav tako pa se je razdajala vsem pomoči potrebnim s številnimi drugimi dobrimi deli.

   Znana je bila po svoji prizadevnosti in delavnosti, pripisujejo pa ji tudi misel: “Služabnica ne more biti sveta, če ni stalno zaposlena. Lenoba pomeni lažno svetost.”

   Nekoč je izvedela, da nekdo zunaj hiše potrebuje pomoč, zato je pustila svoje trenutno opravilo – peko kruha za družino, v kateri je služila – in odhitela na pomoč. Služabniki so jo zatožili gospodarju, saj so jo skušali spraviti v težave.

   A ko so vstopili v kuhinjo, so v njej našli angele, ki so namesto Zite pekli kruh, medtem ko je ona pomagala nekomu v stiski. To naj bi bil eden prvih čudežev, povezanih z njo.

   NJENO TRUPLO JE NESTROHNJENO

   Zita je mirno umrla pri 60 letih v hiši, v kateri je služila 48 let. Umrla je 27. aprila, ko tudi goduje. Takrat mesto Lucca praznuje praznik svete Zite, ki se imenuje tudi praznik rož.

   Na njen god je navada, da se doma speče štruco kruha. Je zavetnica služabnikov, vseh, ki jih zaničujejo zaradi njihove pobožnosti, žrtev posilstva in priprošnjica v primeru izgubljenih ključev.

   S sveto Zito pa je povezana še ena zanimivost. Ko so Zitino truplo leta 1580 izkopali, so ugotovili, da je bilo nestrohnjeno. Do leta 1696, ko so jo razglasili za svetnico, se je na njeno priprošnjo zgodilo več kot 150 čudežev. Njeno ohranjeno telo pa je vernikom in častilcem te zanimive svetnice na ogled v Baziliki svetega Frediana v Lucci.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/05/11/sluzabnica-ki-je-postala-svetnica-in-katere-truplo-ni-strohnelo/

   Sv. Zita, prosi za nas!

   Odgovori
2. Miro says:

   24. maja, 2023 at 17:26

   SVATBA V GALILEJSKI KANI

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 2,1-11)

   V galilejski Kani je bila svatba in Jezusova mati je bila tam. Povabljeni pa so bili na svatbo tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« Jezus ji odgovori: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite!« Stalo pa je tam po šegi judovskega očiščevanja šest kamnitih vrčev, ki so držali po dve ali tri mere. Jezus je rekel strežnikom: »Napolnite vrče z vodo.« In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini.« In nesli so. Ko pa je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je, – strežniki, ki so vodo zajeli, pa so vedeli – je poklical ženina in mu rekel: »Vsak človek daje najprej dobro vino, in ko se napijejo, tedaj slabše. Ti si pa dobro vino do zdaj prihranil.« Tako je v galilejski Kani storil Jezus prvi čudež in razodel svoje veličastvo – in njegovi učenci so verovali vanj.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   »KARKOLI VAM POREČE, TO STORITE!«

   Na svatbi v Kani Galilejski je Jezus spremenil vodo v vino in tako razodel svojo Božjo moč. To je njegov najbolj “popularen” čudež. Površni ljudje vidijo v tem samo vino kot pijačo, ki je na svatovščini pač ne sme manjkati. Razlagalci Svetega pisma pa so iskali globlji, duhovni pomen. Znamenita nemška vizionarka Katarina Emmerich (1774-1824) je povedala, da je Jezus svatom razložil svoj čudež. Med drugim je dejal, da svet daje najprej močno vino in potem že opite ljudi vara s slabo pijačo. V kraljestvu njegovega Očeta pa ni tako: tam se čista voda spreminja v žlahtno vino, kakor se mora mlačnost spremeniti v dejavno gorečnost. Svatje so ga pozorno poslušali. Po čudežnem vinu se je spremenilo tudi njihovo mišljenje. Notranje so bili preobraženi in okrepčani. Kako pa mi doživljamo čudež spremenitve pri vsaki maši – gostiji, na katero smo povabljeni?

   Karkoli vam poreče, to storite!

   To so besede iz pripovedi o svatbi v Galilejski Kani, ki so temeljne za razumevanje vsega Janezovega evangelija, saj je poln simbolne govorice.

   Marija prva od gostov ugotovi, da ni več vina, kajti njena pozornost je povsem namenjena drugim.

   Vino je simbol Božjega veselja, Božje ljubezni, Božjega življenja; vino je tisto, kar razveseljuje življenje. »Dobro vino« na svatbi pomeni prisotnost Boga samega, ki človeka do konca napolni in izpolni. Če tega »vina« zmanjka, človek izgubi svojo identiteto, svojo bogopodonost, in začne propadati. Drama vsakega človeka je prav v pomanjkanju tega vina v njegovem življenju: takrat zmanjkuje ljubezni, veselja in življenja; življenje postane sivo, prazno, težko. Bolj ko potrebujemo zunanje vzroke za veselje, bolj to kaže na pomanjkanje »vina«. Kadar ne znamo biti veseli samih sebe, čeprav smo Božji dar; kadar se ne znamo veseliti nad drugimi, ker jih ne prepoznamo več kot Božji dar – zlasti v krogu družinskih članov; ali kadar se ne znamo več veseliti nad naravo in vsem, kar nas obdaja, ter želimo praznino zapolniti z vedno več stvarmi in ljudmi, kar pa še bolj jemlje veselje nad tem, kar imamo – kadar se vse to dogaja, takrat nam je gotovo zmanjkalo Božje ljubezni v odnosih, takrat ne znamo več gledati z Marijinim pogledom na vse okoli nas.

   In takrat nam Marija, potem ko je Sinu povedala o naših praznih vrčih, reče: »Karkoli vam reče, storite!« (Jn 2,5) To je Marijina rešitev: bodite pozorni na Božjo besedo; kaj vam ona pravi. Bogu moremo prisluhniti na več načinov: on govori po razumu – modrosti, po Svetem pismu, po konkretnih življenjskih situacijah in ljudeh v njih, govori pa tudi po nauku Cerkve.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2023/05/23/24-maj-karkoli-vam-porece-to-storite/

   Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

   Odgovori
3. Miro says:

   24. maja, 2023 at 8:42

   SLOVESNI PRAZNIK MARIJE POMOČNICE KRISTJANOV – MARIJA POMAGAJ

   V KATOLIŠKI CERKVI 24. MAJA OBHAJAMO PRAZNIK MARIJE POMOČNICE KRISTJANOV
   OZ. MARIJE POMAGAJ. V SLOVENIJI JE SLOVESNI PRAZNIK, SAJ JE MARIJA POMOČNICA
   KRISTJANOV GLAVNA ZAVETNICA DRŽAVE.

   O prazniku Marije, Pomočnice kristjanov, več na:

   https://katoliska-cerkev.si/praznik-marije-pomocnice-kristjanov-marija-pomagaj

   MARIJA, POMOČNICA KRISTJANOV, PROSI ZA NAS!

   Odgovori
4. Miro says:

   24. maja, 2023 at 8:29

   VIDEO: NADŠKOF ZORE NA BREZJAH: »KAJ BOMO PA MI, KOT KRISTJANI, IZROČILI NAPREJ?« (Radio Ognjišče)

   Na predvečer praznika Marije Pomagaj, se je v njenem narodnem svetišču na Brezjah odvijal letošnji večer slovenskih krščanskih izročil. Vsem zbranim v baziliki so se pri tem s pomočjo radijskega prenosa pridružili rojakinje in rojaki s celega sveta pa tudi vsi tisti v domovini, ki na Brezje ta večer niso mogli.

   Na današnji dan leta 1977 so namreč naši rojaki v ZDA sprejeli pobudo, da se bodo vsako leto, na predvečer praznika Marije Pomagaj, zbrali k molitvi, s katero bodo prosili za blagoslov Slovenije in našega naroda ter k utrditvi slovenskih krščanskih izročil.

   Pobuda se je “prijela” tudi v matični domovini in tako se vsako leto 23. maja zvečer zberemo pri naši Kraljici na Brezjah. Nocojšnjo slovesnost je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Najprej smo molili rožni venec, večer se je nadaljeval s sveto mašo, po njej pa je sledila še procesija po vasi ob petih litanijah Matere Božje.

   Nadškof Stanislav Zore je v pridigi naglasil pomen prenosa žive vere od staršev na otroke, in to ne v smislu običajev in tradicije, ampak v globini odločitve, da je Jezus naš odrešenik. »Naši predniki so našo pokrajino zaznamovali z znamenji Božje navzočnosti iz svoje globoke vere,« je naglasil nadškof Zore in nadaljeval: »Kako mimo cerkva, križev ob potih in drugih znamenj hodimo mi? Vem, da se največkrat mimo cerkva in znamenj vere vozimo in jih pogosto niti ne opazimo. Pa tudi kadar hodimo, smo pogosto tako globoko potopljeni v svoje misli, pogreznjeni v svoje skrbi, da spregledamo, da s križa na nas gleda Jezus …«

   Nadškof je opozoril na pomen znamenj vere v naših stanovanjih in spodbudil, da moramo biti ponosni na to, da smo kristjani in da o svoji veri pričujemo s svojim zgledom.

   Celoten nagovor nadškofa Stanislava Zoreta na:
   https://radio.ognjisce.si/sl/262/utrip/33271/v-zivo-vecer-slovenskih-krscanskih-izrocil-prenos-iz-bazilike-marije-pomagaj-na-brezjah.htm

   Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     24. maja, 2023 at 8:33

     MARIJA POMAGAJ, PROSI ZA NAS!

     Odgovori
5. Miro says:

   23. maja, 2023 at 15:25

   JEZUS: »IN ZDAJ ME TI, OČE, PROSLAVI PRI SEBI S SLAVO, KI SEM JO IMEL PRI TEBI, PREDEN JE BIL SVET. RAZODEL SEM TVOJE IME LJUDEM, KATERE SI MI DAL OD SVETA. TVOJI SO BILI IN SI JIH DAL MENI; IN TVOJO BESEDO SO OHRANILI.«

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 17,1-11)

   Tisti čas je Jezus povzdignil oči k nebu in rekel: »Oče, prišla je ura; proslavi svojega Sina, da tvoj Sin tebe proslavi, kakor si mu dal oblast nad vsem človeštvom, da bo vsem, katere si mu dal, podelil večno življenje. To pa je večno življenje, da poznajo tebe, edinega pravega Boga in katerega si poslal, Jezusa Kristusa. Proslavil sem te na zemlji, dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga izvršim.

   In zdaj me ti, Oče, proslavi pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet. Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili in si jih dal meni; in tvojo besedo so ohranili. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe. Zakaj besede, ki si mi jih dal, sem dal njim; oni so jih sprejeli in so resnično spoznali, da sem od tebe izšel, in verovali, da si me ti poslal.

   Zanje prosim. Ne prosim za svet, ampak za tiste, katere si mi dal, ker so tvoji; in vse, kar je moje, je tvoje, in kar je tvoje, je moje in proslavljen sem v njih. Že nisem več na svetu, oni so na svetu, a jaz odhajam k tebi.«

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE:

   RAZODEL SEM JIM SVOJE IME

   Evangelist Janez poroča, kako oster je bil Jezus do farizejev, ki so trdili, da Boga poznajo, takole piše: Toda vi (Bo)ga ne poznate, jaz pa ga poznam, in ko bi rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnivec, podoben vam, toda poznam ga in se držim njegove besede (Jn 8,55).

   Evangelist Janez govori o spoznanju drugače, kot smo vajeni. Kaj mu pomeni: spoznati? Spoznanje je zanj na več mestih sinonim za ostati v Jezusovi besedi, držati se Jezusovih besed oz. držati se Jezusovih zapovedi. Tako poroča o Jezusovih besedah Judom, ki so verovali vanj: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Jn 8,31-32). Spoznati resnico torej ne pomeni le vedeti zanjo, ampak jo živeti in se po njej spreminjati. Spoznati Boga pomeni tudi držati se Božje besede: ›Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo okusil smrti.‹ (Jn 8,52b) Držati se Jezusovih besed ne pomeni delati po črki, ampak zaupati Bogu, ki je gospodar življenja in smrti.

   Najlepše pa je o tem apostol Janez napisal v svojem prvem pismu, kjer takole pravi: »Da smo ga spoznali, spoznavamo po tem, če se držimo njegovih zapovedi. Kdor pravi: »Poznam ga,« pa se njegovih zapovedi ne drži, je lažnivec in v njem ni resnice. V tistem pa, ki se drži njegove besede, je Božja ljubezen resnično postala popolna. Po tem spoznavamo, da smo v njem. Kdor pravi, da ostaja v njem, je dolžan tudi sam živeti tako, kakor je živel on (1 Jn 2,3-6).«

   Slednje pa nam je že bolj razumljivo, mar ne. Večno življenje je v tem, da živimo, kakor je živel Jezus.

   Živeti, kakor je živel Jezus, pomeni torej živeti v Svetem Duhu, prepuščati njemu in Očetu, da vodita naše življenje. Pomeni živeti v popolnem zaupanju, da je Bog z nami in da skrbi za nas, da bo poskrbel, da bo vse prav, če mu bomo zvesti. Da bo vse prav, tudi, ko bo videti, da nas je pozabil dvigniti v življenje, razglasiti svetu, potolažiti itd.

   Živeti, kakor je živel Jezus, pomeni torej živeti v ponižnosti, v služenju ubogim in v zvestobi resnici. Iskanje pomembnosti, vrtenje okrog samih sebe in ugajanje je najbrž drža, ki je Jezusa pri farizejih tako razjezila, da jim je naravnost povedal, da Boga ne poznajo. Naj torej živimo, kakor je živel On, da bomo deležni polnosti življenja že tu na zemlji in se bomo veselili večnega življenja v nebesih.

   Povzeto po: https://portal.pridi.com/2023/05/22/23-maj-razodel-sem-jim-svoje-ime/

   Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik!

   Odgovori
6. Miro says:

   23. maja, 2023 at 15:21

   PRIREDITEV OB 160-LETNICI PRVE ČUDEŽNE OZDRAVITVE PRI MARIJI POMAGAJ NA BREZJAH

   PRI MARIJI POMAGAJ NA BREZJAH BODO SLOVESNO PRAZNOVANJE GODU MARIJE POMAGAJ PRIČELI NA PREDVEČER PRAZNIKA, V TOREK, 23. MAJA, Z OBHAJANJEM VEČERA SLOVENSKIH NARODNIH IZROČIL.

   O tem dogodku več na: https://katoliska-cerkev.si/prireditev-ob-160-letnici-prve-cudezne-ozdravitve-pri-mariji-pomagaj-na-brezjah

   MARIJA POMAGAJ, KRALJICA SLOVENCEV, PROSI ZA NAS!

   Odgovori
7. Miro says:

   22. maja, 2023 at 15:17

   JEZUS: »NA SVETU BOSTE IMELI STISKO; TODA ZAUPAJTE, JAZ SEM SVET PREMAGAL.«

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 16,29-33)

   Tisti čas so učenci rekli Jezusu: »Glej, zdaj očitno govoriš in ne pripoveduješ nobene prilike. Zdaj vemo, da vse veš in ne potrebuješ, da bi te kdo vpraševal. Zato verujemo, da si izšel iz Boga.« Jezus jim je odgovoril: »Zdaj verujete? Glejte, prihaja ura in je že prišla, ko se razkropite vsak v svoj kraj in zapustite mene samega. Vendar nisem sam, ker je Oče z menoj. To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu boste imeli stisko; toda zaupajte, jaz sem svet premagal.«

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   JAZ SEM SVET PREMAGAL

   Jezus ne išče trpljenja. Očeta prosi, naj gre trpljenje mimo, a vedno je njegovo vodilo ostati zvest Očetovi volji. To je vodilo njegovega oznanjevanja. Ne oznanja zaradi sebe, ne išče lastne koristi. Rad ima človeka, rad ima svojega Očeta in zato vztraja v resnici, naj stane, kolikor hoče. Njegova naloga je, da svetu oznani odrešenje. Njegova pot, je pot ljubezni in sočutja. Njegovo življenje se uresničuje v darovanju.

   Jezus odpušča celo ubijalcem. A pri odpuščanju Jezus nikakor ni naiven. Ko ga apostol Peter vpraša, kolikokrat naj odpusti, mu pravi, naj odpusti sedemdesetkrat sedemkrat. A nadaljuje s priliko o hlapcu, ki mu je gospodar odpustil dolg, sam pa dolga ni odpustil sohlapcu. Ko je gospodar to izvedel, je dal zapreti v ječo njega in celo družino, dokler ne poplača vsega dolga. Torej Jezus govori, da je za odpuščanje potrebno tudi sprejemanje odpuščanja na drugi strani. Kajti če te drugi ne sprejme, pravi na drugem mestu, če ne vzame zares opominov glede greha, naj ti bo kakor pogan in cestninar, kakor tujec. V tem smislu lahko razumemo Jezusove besede, kjer svari pred naivnostjo in pravi, ne mečite biserov svinjam.

   Ko s križa izroča svojo mater v varstvo svojega učenca Janeza, pokaže, kako vztrajen je v sočutju in ljubezni do bližnjega. Svoje življenje da za svoje prijatelje. Njegove ljubezni ne ustavi nobena preizkušnja, nobeno razočaranje. Če parafraziramo Jezusovo držo, bi lahko rekli: Kaj pa naj počnem, če ne ljubim? Kdo naj bom, če ne ljubezen in odpuščanje samo? Kaj mi ostane, če se odpovem ljubezni!

   Jezus je prišel, da ljubi, da odpušča in da izpolni Očetovo voljo. Hkrati pa ni naiven, vztrajno svari in ne meče biserov pred svinje. Vztraja v ljubezni, a ljubezen na nek način tudi zahteva. Vendar se ljubezni ne odpove, četudi se okrog njega razbesni sovraštvo. Kaj naj vendar počne, če se odpove ljubezni? Čemu naj živi, če ljubezen nima smisla?! To naj bo vodilo tudi v naših odnosih in v našem življenju. Vztrajati do konca. Vedno znova vstati in zbrati pogum, pogum za ljubezen in odpuščanje.

   Na tak način je Jezus premagal svet – z ljubeznijo! Ga bomo tudi mi?

   Povzeto po: https://portal.pridi.com/2023/05/21/22-maj-jaz-sem-svet-premagal/

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   21. maja, 2023 at 14:01

   PAPEŽ FRANČIŠEK: JEZUS POSREDUJE ZA NAS PRED OČETOM TAKO, DA KAŽE SVOJE RANE

   »Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes v Italiji in v številnih drugih državah obhajajo Gospodov vnebohod.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 7. velikonočno nedeljo. (zapis: p Ivan Herceg DJ – Vatikan)

   Gre za praznik, ki ga dobro poznamo, a lahko prebudi nekatera vprašanja, vsaj dve. Prvo je: zakaj obhajati Jezusov odhod z zemlje? Njegovo slovo naj bi bil žalosten trenutek, ne ravno za veseliti se! Zakaj praznovati odhod, je prvo vprašanje. In drugo vprašanje: kaj sedaj Jezus počne v nebesih? Prvo vprašanje torej: zakaj praznovati in drugo vprašanje: kaj Jezus počne v nebesih?

   Zakaj praznujemo? Kajti z vnebohodom se je zgodilo nekaj novega in zelo lepega. Jezus je vzel seboj v nebo našo človeškost, naše meso in to prvič, jo je prinesel pred Boga. Človeškost, ki jo je prevzel na zemlji, ni ostala tukaj. Jezus po vstajenju ni bil duh, ne, imel je človeško telo, meso, kosti, vse. In tam je tako za vedno. Od dneva vnebohoda se je, lahko rečemo, Bog sam spremenil. Od takrat ni več samo duh in ker nas ljubi, nosi s seboj naše isto meso, našo človeškost! Prostor, ki nas čaka, je nakazan, naša prihodnost je tam. Tako je zapisal starodavni oče v veri: »Čudovita novica! On, ki je zaradi nas postal človek […], da bi nas napravil za svoje brate, se sedaj pred Očetom predstavlja kot človek, da bi s seboj vzel vse tiste, ki so mu pridruženi« (Sv. Gregor iz Nise, Govor o Kristusovem vstajenju, 1). Danes torej obhajamo »osvojitev nebes«, Jezusa, ki se vrača k Očetu, a z našo človeškostjo. Tako je nebo že naše. Jezus je odprl vrata in njegovo telo je tam.

   Drugo vprašanje pa je, kaj Jezus počne v nebesih? On je za nas pred Očetom in mu neprestano kaže našo človeškost, kaže rane. Meni je všeč pomisliti, da Jezus moli pred Očetom tako, da mu kaže rane: »To je to, kar sem trpel za ljudi. Naredi kaj za njih!« Kaže mu ceno odrešenja. Očeta to gane. To je nekaj, na kaj rad mislim… Sedaj vi pomislite, da tako moli Jezus. On nas ni pustil samih. Dejansko, preden se je povzel, nam je rekel, kakor poroča današnji evangelij: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28,20). Vedno je z nami, nas gleda, »ker vedno živi, da posreduje« (Heb 7,25), da posreduje za nas tako, da kaže za nas Očetu rane. Z eno besedo torej, Jezus posreduje. Je namreč na najboljšem kraju, pred svojim in našim Očetom, da posreduje v našo korist.

   Posredovanje je nekaj temeljnega. Tudi nam pomaga ta vera, da ne izgubimo upanja, ne obupamo, saj je pred Očetom nekdo, ki mu kaže rane in posreduje. Nebeška Kraljica naj nam pomaga posredovati z močjo molitve.

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-05/papez-francisek-jezus-posreduje-za-nas-pred-ocetom-tako-da-kaz.html

   Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     21. maja, 2023 at 14:12

     JEZUSOVA VELIKODUHOVNIŠKA MOLITEV

     IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 17,1-11)

     Ko je to izrekel, je povzdignil oči proti nebu in dejal: »Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe, kajti dal si mu oblast nad vsemi živimi bitji, da bi dal večno življenje vsem, ki si mu jih dal. Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa. Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga opravim. In zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi z veličastvom, ki sem ga imel pri tebi, preden je bil svet.

     Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni in so se držali tvoje besede. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe; kajti besede, ki si mi jih dal, sem dal njim. Oni so jih sprejeli in resnično spoznali, da sem izšel od tebe, ter začeli verovati, da si me ti poslal. Jaz prosim zanje. Ne prosim za svet, temveč za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji; in vse moje je tvoje, in kar je tvoje, je moje in poveličan sem v njih. Nisem več na svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva.

     https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+17%2C1-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

     21. MAJ: 7. VELIKONOČNA NEDELJA

     Molitev, ki smo jo danes slišali pri evangeliju je Jezus izgovoril po zadnji večerji, ko ‘je dvignil oči proti nebu. Jezus prosi za poveličanje, slavo, kar se zdi paradoksalno, glede na to, da je pred vrati trpljenje. O kateri slavi govori? Slava v Svetem pismu kaže na razodevanje Boga in je značilno znamenje njegove odrešilne navzočnosti med ljudmi. Sedaj je Jezus tisti, ki na dokončen način razodene Božjo navzočnost in zveličanje. In to naredi na veliko noč: dvignjen na križ je poveličan. Tu Bog končno razodene svojo slavo: odstrani zadnjo tančico in nas presune kakor nikoli prej. Odkrijemo, da je Božja slava v celoti ljubezen: čista, nora in nepredstavljiva ljubezen, onkraj vsake meje in brez mere.

     Naj Jezusova molitev postane tudi naša. Prosimo Očeta, naj odstrani tančice z naših oči, da bi v teh dneh, medtem ko gledamo Križanega, lahko sprejeli, da je Bog ljubezen. Kolikokrat si ga predstavljamo kot gospodarja in ne kot Očeta, kolikokrat o njem premišljujejo kot o sodniku, namesto usmiljenem Rešitelju. Bog pa med veliko nočjo odstrani razdalje, ko se pokaže v ponižnosti ljubezni, ki prosi za našo ljubezen. Mi mu torej izkažemo slavo, ko vse, kar počnemo, živimo z ljubeznijo, ko vsako stvar počnemo iz srca, kakor za Njega. Resnična slava je slava ljubezni, ker je edina, ki daje svetu življenje. Seveda je ta slava nasprotna posvetni slavi, kar pomeni občudovanje, pohvale, odobravanje – ko sem jaz v središču pozornosti. Božja slava pa je popolnoma drugačna: nič aplavzov, nič občinstva. V središču nisem jaz, ampak drugi. Ob veliki noči vidimo, da Oče poveliča Sina, medtem ko Sin poveliča Očeta. Nihče ne poveliča samega sebe. Danes se lahko vprašamo: Za katero slavo živim? Za svojo ali za Božjo? Ali želim samo prejemati od drugih ali pa drugim tudi dajati?

     Po zadnji večerji, Jezus vstopi v vrt Getsemani in tudi tukaj moli k Očetu. Medtem ko učencem ne uspe, da bi ostali budni, Juda pa prihaja z vojaki, Jezus začne čutiti strah in tesnobo. Čuti tesnobo pred vsem tistim, kar ga čaka: izdaja, preziranje, trpljenje, neuspeh. Žalosten je in v tistem prepadu, v tisti potrtosti, se na Očeta obrne z najbolj milo in nežno besedo: Oče, kar pomeni, očka. V preizkušnji nas Jezus uči, naj objamemo Očeta, kajti v molitvi k Njemu je moč za hojo naprej v bolečini. Molitev v naporu pomeni olajšanje, zaupanje, tolažbo. Sredi zapuščenosti od vseh, v notranji potrtosti, Jezus ni sam, ampak je z Očetom. Mi pa v naših vrtovih Getsemani pogosto raje ostanemo sami, kakor da bi rekli ‘Oče’ in mu zaupali, kakor je to storil Jezus, in se izročili njegovi volji, kar je naše resnično dobro. Ko v preizkušnji ostanemo zaprti sami vase, v sebi izkopljemo tunel, bolečo pot, ki ima eno samo smer: gre vedno bolj dol v nas same. Največji problem ni bolečina, ampak, kako k njej pristopimo. Osamljenost ne ponuja poti za izhod. Molitev pa jih, ker je odnos, je zaupanje. Jezus vse zaupa in vse izroči Očetu, ko mu prinese vse, kar čuti, se nanj nasloni sredi boja. Ko vstopimo v svoj Getsemani, kajti vsak ima, je imel ali pa bo imel svoj Getsemani, ne pozabimo moliti takole: ‘Oče!’

     Nazadnje Jezus nameni Očetu še tretjo molitev, ki je povezana z nami: ‘Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo’. Jezus moli za tiste, ki so bili do njega zlobni, ki so ga ubili. Evangelij pravi, da to molitev Jezus izreče v trenutku križanja. Najverjetneje je bil trenutek najsilnejše bolečine, ko so zabijali žeblje v Jezusova zapestja in noge. Tukaj, na višku bolečine, ko se doseže višek ljubezni: pride do odpuščanja, do daru ogromne sile, ki zlomi krog zla.

     Ko v teh dneh molimo Očenaš, lahko prosimo za naslednje milosti: Da bi svoje dni živeli za Božjo slavo, da bi torej živeli z ljubeznijo; da bi znali zaupati Očetu v preizkušnjah in mu reči ‘očka’; in da bi v srečanju z Očetom našli odpuščanje in pogum za odpuščanje – oboje gre skupaj: Oče nam odpušča in nam daje pogum, da odpustimo.

     Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

     Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

     Odgovori
     • Miro says:

       21. maja, 2023 at 14:13

       https://portal.pridi.com/2023/05/20/21-maj-7-velikonocna-nedelja/

       Odgovori
9. Miro says:

   20. maja, 2023 at 14:54

   JEZUS: »RESNIČNO, RESNIČNO, POVEM VAM: AKO BOSTE OČETA KAJ PROSILI V MOJEM IMENU, VAM BO DAL. DOSLEJ NISTE NIČ PROSILI V MOJEM IMENU. PROSITE IN BOSTE PREJELI, DA BO VAŠE VESELJE POPOLNO.«

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 16,23-28)

   Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Resnično, resnično, povem vam: Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Doslej niste nič prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno.

   To sem vam govoril v prilikah; pride pa ura, ko vam ne bom več govoril v prilikah, ampak vam bom očitno oznanjeval o Očetu. Tisti čas boste prosili v mojem imenu in vam ne rečem, da bom jaz prosil Očeta za vas; Oče sam vas namreč ljubi, ker vi mene ljúbite in verujete, da sem prišel od Boga. Izšel sem iz Očeta in prišel na svet; zopet zapuščam svet in grem k Očetu.«

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   ČE BOSTE KAJ PROSILI OČETA V MOJEM IMENU, VAM BO DAL

   Bog od nas pričakuje, da molimo k njemu odprtega srca, da se Njemu, kot Očetu, ki je Nebeški Oče, zatečemo v svojih potrebah in da ga slavimo in smo mu hvaležni. Tudi Jezus ni ves čas le molil molitev »Očenaš«. Molitev je pogovor z Bogom Očetom. In Bog Oče ve, da imamo potrebe, materialne in duhovne. Zato nam Jezus govori Prosíte in vam bo dano! (Mt 7,7). Ne bo se zgodilo samo od sebe. Izraziti moramo svojo osebno voljo, ko jo izgovorimo, da prošnjo mi sami slišimo, da izrazimo svojo svobodno voljo. Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosíte in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno (Jn 16,23-24). Jezus nam govori, da prosimo nikogar drugega, kot Boga Očeta v Jezusovem imenu! Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo (Jn 15,7). In prošnje v Jezusovem imenu imajo težo, če se držimo Njegove Besede, besede Svetega Pisma. Želite, a nimate. Ubijate in zavidate, in vendar ne morete doseči. Prepirate se in bojujete, pa nimate, ker ne prosite (Jak 4,2). Pogosto nismo uslišani, kar nam največkrat jemlje vero v molitev. Prósite, pa ne prejemate, ker slabo prósite – namreč zato, da bi to porabili za svoje naslade (Jak 4,3). Uslišanje naših prošenj, je odvisno tudi od tega, ker ne prosimo Boga Očeta za svoje potrebe, pogosto prosimo za »nepotrebne« stvari ali zadeve. Spomnite se prilike o cestninarju in farizeju. S takšnim duhom moramo stopati pred Boga Očeta. Zavedati se moramo tudi, da samo naša volja ni zadostna za molitev. Spomnimo se treh Jezusovih učencev v Getsemanijskem vrtu. Verjamem, da so imeli dobre namere, da podprejo Jezusa v Njegovi molitvi, a so zaspali, trikrat. Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo. Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil; kdor dvomi, je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava. Tak človek naj ne misli, da bo kaj prejel od Gospoda: mož, ki je v duši razdvojen, nestanoviten na vseh svojih poteh (Jak 1,5-8). Tudi za molitev je potrebna Božja podpora. Potrebno je, da priznamo svoje grehe in jih izročimo Jezusu Kristusu. Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje (Prg 28,13). Ko bi bil v srcu videl zlobo, bi me Gospod ne bil uslišal (Ps 66,18). Torej lahko še tako molimo, nam greh naše molitve izniči. In kako lahko dobimo čisto srce, srce brez greha? Kdo more reči: »Moje srce je čisto, prost sem svojega greha?« (Prg 20,9). Kralj Salomon pravi Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti (Ps 51,12). Le Bog nam lahko očisti naša srca, da bi bila brez greha. Samo Bog nas lahko duhovno prenovi. Mi si teh zaslug ne moremo pripisovati. In še nekaj Kdor odvrača svoje uho, da ne posluša postave, je tudi njegova molitev gnusoba (Prg 28,9). Vsak, kdor greši, ravna tudi nepostavno, kajti greh je nepostavnost (1 Jn 3,4). Vse se začne s poslušnostjo Bogu.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2023/05/19/20-maj-ce-boste-kaj-prosili-oceta-v-mojem-imenu-vam-bo-dal/

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    20. maja, 2023 at 14:52

    “ŠE DO BIRME ZDRŽIM, POTEM PA MI NI VEČ TREBA V CERKEV.” ZAKAJ SO TE BESEDE TAKO ZGREŠENE?

    MARTIN GOLOB: VESTE, NA KAJ SEM SE SPOMNIL, KO SEM ZNOVA SEDEL NA SVOJE BIRMANSKO DARILO?

    O, pozdravljeni! Kako ste kaj? Smo v času številnih birm in tudi jaz se rad spominjam svoje. Za darilo sem dobil motor APN 6 oziroma legendarno “štirko”. Stari ata mi jo je kupil zato, da bi se z njo vozil v šolo. S tem me je tudi potrdil v odgovornosti.

    Koliko poti sem prekrižaril z njo! Seveda je nisem imel v garaži, da bi jo le občudoval. Tudi z darovi Svetega Duha, ki jih prejmemo pri birmi, je tako. Z birmo postaneš odgovoren kristjan, veš za razlog verovanja, zato boš še bolj goreče hodi k maši. Darove je treba uporabljati vsak dan. Vera ni zbirka muzejskih eksponatov, ampak vsak trenutek aktualen pripomoček za življenje. Brez Svetega Duha še tega vloga, kjer sem razkril še nekaj misli o tretji Božji osebi, ne bi mogel posneti.

    Več o tem v Martinovem vlogu na: https://si.aleteia.org/2023/05/19/se-do-birme-zdrzim-potem-pa-mi-ni-vec-treba-v-cerkev-zakaj-so-te-besede-tako-zgresene/

    Odgovori