Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.548 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    https://si.aleteia.org/2020/04/26/ko-eden-od-zakoncev-ne-veruje/

    Lepo je živeti, mogoče ne prehudo stresno, kjer sta zakonca verna ali pa vsaj približno enakih misli. Povsem nekaj drugega pa je , ko je eden od zakoncev neveren. Že Dražen Bušič postavlja to temo v knjigi_ Kako dočeči popoln Božji blagoslov v družini, oz prepušča , da bi o tem vedeli povedati najbolj tisti, ki imajo te primere. Dejansko je to velik izziv v življenju, ki pa zahteva veliko potrpljenja , oz. sodelovanja z Bogom. Ker pa je pri Bogu vse možno, je tudi to možno.

  2. Janez says:

    Kateheza papeža Frančiška: Modrosti se ne naučimo, ker je dar Svetega Duha (izvleček)
    Sveti Duh je življenjska limfa Cerkve in vsakega posameznega kristjana, je ljubezen Boga, ki iz našega srca naredi svoje bivališče in vstopi v občestvo z nami. »Sveti Duh je vedno z nami, vedno je v nas, v našem srcu,« je dejal papež Frančišek vernikom, zbranim na Trgu sv. Petra. Duh sam je največji dar Boga in tistemu, ki ga sprejme, podeljuje raznovrstne duhovne darove. Cerkev jih pozna sedem – število, ki simbolično pomeni polnost, celoto. Sedmeri darovi Svetega Duha so: modrost, umnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji, je pojasnil papež in nato začel z razlago prvega, to je modrosti.

    Modrost – gledati z očmi Boga
    Pri modrosti kot daru Svetega Duha ne gre samo za človeško modrost, ki je sad znanja in izkušnje. Sveto pismo nam pripoveduje, da je Salomon, ko je bil kronan za kralja Izraela, Boga prosil za modrost. Modrost je ravno to, je dodal papež Frančišek, je »milost, da lahko vidimo vsako stvar z očmi Boga«. Pomeni videti vse, svet, situacije, probleme, z Božjimi očmi. Včasih namreč vidimo tako kot je nam všeč, v skladu z našim srcem, s sovraštvom, zavistjo. A to niso Božje oči, je pojasnjeval papež. »Modrost je tisto, kar Sveti Duh dela v nas, da bi vse stvari videli z očmi Boga. To je dar modrosti.« In ta dar prihaja iz zaupnosti z Bogom, iz tesnega odnosa z Bogom, odnosa otroka z Očetom. Ko smo v občestvu z Gospodom, Sveti Duh preoblikuje naše srce in mu omogoči zaznavati vso svojo toplino in ljubezen.

    Za modrost prositi Svetega Duha
    Sveti Duh torej kristjana naredi modrega, je papež nadaljeval katehezo. A to ne v smislu, da bi imel odgovor za vsako stvar, da bi vse vedel. Oseba ni modra v smislu kot je moder Bog, ampak v smislu, da pozna Boga: vé, kako Bog deluje, vé, kdaj nekaj prihaja od Boga in kdaj ne. »Srce modrega človeka ima okus in vonj po Bogu.« Takšne kristjane potrebujejo naše skupnosti, ko vse v njih govori o Bogu ter postane lepo in živo znamenje njegove navzočnosti in njegove ljubezni. Tega po Frančiškovih besedah ne moremo improvizirati in s tem se ne moremo sami oskrbeti. Je dar, ki ga Bog nameni tistim, ki so poslušni Svetemu Duhu. V sebi, v svojem srcu namreč imamo Svetega Duha, ki ga lahko poslušamo ali pa tudi ne. Če ga poslušamo, nas bo naučil to pot modrosti, podaril nam jo bo, da »bomo videli z Božjimi očmi, slišali z Božjimi ušesi, ljubili z Božjim srcem, presojali stvari z Božjo sodbo«. To modrost lahko imamo, a zanjo moramo prositi Svetega Duha. Papež Frančišek je kot primer navedel odnose med starši in otroki ter odnos med zakoncema, kjer je tudi pogosto potrebna modrost, povezana s potrpežljivostjo, odpuščanjem, pomiritvijo. »Tega se ne naučimo, to je poklon Svetega Duha,« je dodal. »Zato moramo prositi Gospoda, da nam da Svetega Duha in dar modrosti, tiste modrosti Boga, ki nas uči gledati z Božjimi očmi, čutiti z Božjim srcem in govoriti z Božjimi besedami.« S to modrostjo moramo iti naprej, graditi družine in graditi Cerkev, tako da se bomo vsi posvetili. »Prosimo danes za dar modrosti,« je sveti oče povabil ob koncu kateheze, »prosimo Marijo, ki je sedež modrosti, naj nam podari to milost.«

    VATIKAN, sreda, 9. april 2014, kateheza papeža Frančiška

  3. Janez says:

    Vita Vitae Meae (Življenje Mojega Življenja)
    Gospod na ta Svet sem prišel brez svojega pristanka.
    Rodil sem se iz Tvoje Ljubezni in prijokal na svet kot Tvoje Darilo Ljubečim Staršem.
    Gospod, ki si moj Stvarnik in Oče, Ti si Življenje Mojega Življenja.
    Brez Tebe ni Ničesar na Svetu, Ti Si Naše Vse.
    Zmeraj se bom potrudil in skrbel, da bom svojo dušo in telo imel ter ohranil čisto,
    ker vem, da ju obkroža in prežema Tvoja Omniprezentnost in rahel Ljubeč Dotik,
    ki blagoslavlja in daruje ter vzdržuje Življenje Tvojih Otrok na Zemlji in delovanje Stvarstva.
    Zmerom se bom trudil iz svojih misli pregnati vsako popačeno resnico in laž,
    saj je Tvoja Milost ob Stvarjenju in Rojstvu
    v moji Duši in Srcu izvorno ob rojstvu prižgala Luč Razuma, Dobrote in Ljubezni.
    Vem Gospod, da si Ti Resnica in Ljubezen in da je po Tebi vse,
    kar je v Stvarstvu, po Tvoji Besedi nastalo; tudi Človek, ki si ga ustvaril po Svoji Podobi.
    Zmeraj si bom prizadeval iz Srca izkoreniniti vso hudobijo,
    Ljubezen pa ohraniti gorko in cvetočo v Srcu, ker vem,
    da Ti Kraljuješ povsod in da si tudi v svetišču Moje Duše in Srca kot Ljubeči Oče.
    Vem tudi, da me kot Otroka, ki ga ljubiš, varno vodiš po Poti k Sebi mimo vseh ovir in zaprek.
    In vedno si bom prizadeval, da Te bom iskal in Našel v Molitvi
    in v delu svojih dobrih in pridnih rok, ko bom delal zase in za druge,
    saj poznam reklo Moli in Delaj Dobra dela na Zemlji tako, da pomagaš in služiš drugim.
    Gospod zahvaljujem se Ti za vso radost, upanje in svobodo v Sebi,
    ko se zavedam, da me boš ob koncu Dni vprašal, koliko sem ljubil in dobrega storil.
    Gospod prosim prenovi v Ljubezni in Dobroti Svoje Stvarstvo in pomnoži nam Vero, začni pa pri meni.
    Gospod podari nam Svoj Mir in ga razširi med vse Ljudi,začni pa prosim pri Meni.
    Gospod oživi in prenovi našo deželo, našo skupnost, Cerkev in Božje Ljudstvo, začni pa prosim pri meni.
    Gospod prosim podeli vsem Ljudem Ljubezen, Odpuščanje in Resnico,
    začni pa prosim pri meni, da bom služil in da bom Tvoje Orodje Miru in Odrešenja na Svetu.
    Gospod prosim daj mi Moč, da bom drugim iskreno odpustil in pozabil vse krivice in hudobijo,
    kakor tudi sam Tebe prosim v Svoji Molitvi, da mi odpustiš.
    Gospod prosim podari mi Vztrajnost, Vero in Moč, da bom Dober Kristjan in Dober Človek, ki veruje, živi in dela po Tvojih Postavah in Evangeliju.
    Gospod prosim Reci le Besedo in prenovil boš Stvarstvo in odrešil Duše Svojih Otrok na Zemlji. Pomagaj nam prosim.

    Prirejeno in dopolnjeno po Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

  4. Hvala says:

    Strah božji daje pogum in moč

    Ko smo prežeti s strahom božjim, smo usmerjeni v sledenje Gospodu s ponižnostjo, poslušnostjo in pokorščino. A ne z držo predaje in pasivnosti, ampak s čudenjem in veseljem; veseljem otroka, ki vidi, kako mu Oče streže in ga ljubi. Strah božji torej iz nas ne naredi boječe in popustljive kristjane, ampak daje pogum in moč. Je dar, ki iz nas dela prepričane, navdušene kristjane, ki ne ostajajo pokorni Gospodu iz strahu, ampak ker jih je ganila in osvojila njegova ljubezen. Biti osvojen z Božjo ljubeznijo, kar je nekaj zelo lepega. Pustiti se osvojiti tej ljubezni Očka, ki nas zelo ljubi, ljubi nas z vsem svojim srcem. (Mirenski grad)
    Alarm pred grehom

    Strah božji tudi tudi ‘alarm’ pred vztrajanjem v grehu. Ko oseba živi v slabem, preklinja Boga, ko izkorišča druge in jih tiranizira, ko živi samo za denar, nečimrnost, oblast ali ponos, takrat v nas strah božji povzroči alarm, preplah. Z vso oblastjo, z vsem denarjem, z vsem tvojim ponosom in nečimrnostjo ne boš srečen. Nihče ne bo odnesel s sabo na drugo stran ne denarja ne oblasti ne ponosa, ničesar. Odnesemo lahko samo ljubezen, ki nam jo daje Bog Oče, gotovosti, ki smo jih z ljubeznijo sprejeli od Boga. Odnesemo lahko samo tisto, kar smo storili za druge. Svojega upanja ne polagajmo v denar, ponos, moč, saj nam te stari ničesar ne obljubljajo. Mislite, da bo pokvarjena oseba srečna na drugi strani? Težko ji bo pristopiti h Gospodu. Pomislimo na osebe, ki živijo od trgovine z ljudmi in suženjskega dela drugih: Mislite, da imajo ti ljudje v svojem srcu Božjo ljubezen? Nekdo, ki trguje z osebami, nekdo, ki izkorišča osebe s suženjskim delom … Nimajo strahu pred Bogom. In niso srečni, niso! Ali tisti, ki izdelujejo orožje za netenje vojn: Ali mislite, da je to obrt? Ti ne pridejo poslušat Božjo besedo. Ti izdelujejo smrt, so trgovci smrti, in delajo na tržnici smrti. Upam, da jim bo strah božji dal spoznati, da se bo nekega dne vse končalo in bodo morali položiti račun Bogu.

    V psalmu 34 je zapisano: ‘Ta nesrečnik je klical, in Gospod je slišal, iz vseh njegovih stisk ga je rešil. Angel Gospodov utrjuje tabor okrog tistih, ki se ga bojijo, da jih rešuje.’ Prosimo Gospoda milosti, da bi svoj glas združili z glasom revnih, sprejeli dar strahu božjega in skupaj z njimi, oblečeni z usmiljenjem in ljubeznijo Boga, priznali, da je naš Oče, naš Očka.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 11.6.2014)

  5. Hvala says:

    OVIRE LJUBEZNI

    -INDIVIDUALIZEM : VSAK JE PREPUŠČEN SEBI IN SAM ZASE

    – BREZBRIŽNOST: “MAR SEM JAZ VARUH SVOJEGA BRATA?

    – KORISTOLJUBNOST: KAJ IMAM OD TEGA? (Bog je Ljubezen -Seminar Karitas 2006)

    MISEL DNEVA: BOG NE KLIČE USPOSOBLJENIH, AMPAK USPOSABLJA POKLICANE

  6. Miro says:

    MED SVETNIKI SE JE TUDI SV. GOTARD ŽIVO ZAVEDAL, KAJ JE HOTEL POUDARITI JEZUS, KO JE DEJAL:

    »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,21).

    Sv. Gotard je bil res vzoren škof, ki je zvesto in dosledno spolnjeval Gospodovo voljo. Imel je očetovsko srce za vsakogar, zlasti za reveže in bolnike ter je bil ljudem vedno na voljo. Kako izjemno se je odlikoval v delu za Božjo čast in za rešitev duš, si lahko več preberete na:

    http://svetniki.org/sveti-gotard-skof

    Z zaupanjem prosimo sv. Gotarda, naj nam pri Bogu izprosi potrebnih milosti za duhovna in telesna dela usmiljenja v odnosu do bližnjih, še zlasti do tistih, ki se nahajajo v hudih dušnih ali telesnih stiskah!

    Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, zaupamo vate!
    Sv. Gotard, prosi za nas!

  7. Hvala says:

    SVETI DUH NAS BO UČIL VSEGA………………

    PREDEN SE USTAVIM OB EVANGELIJSKEM ODLOMKU SE SPRAŠUJEM, ZAKAJ JE SVETI DUH TAKO “IZ RABE”, SAJ VSI POZNAMO ŽALOSTEN REK, DA JE ZAKRAMENT SV. BIRME , ZAKRAMENT ODPADA. MLADI PO BIRMI ODHAJAJO, ČE DO TJA ŠE SPLOH PRIDEJO.
    ZAKAJ JE CVETI DUH TAKO ODRINJEN V KOT?

    PRVI ODGOVOR NA “NEAKTUALNOST” SVETEGA DUHA SE MI PONUJA NJEGOVO NASPROTJE-HUDI DUH.

    SVETI DUH JE PRAVZAPRAV DUH, KI NAS VODI K DOBREMU. JEZUS LEPO PRAVI UČENCEM, DA JIH BO UČIL VSEGA IN SPOMNIL VSEGA, KAR JIM JE POVEDAL. TOREJ SVETI DUH NAS VODI H KREPOSTIM, HUDI DUH PA NAS SKUŠA ZAPELJATI V ZLO.

    A KAJ KO MNOGI, ČE NE KAR VEČINA, NE VERJAMEJO V OBSTOJ HUDIČA. KAKO NAJ OBSTAJA SVETI DUH, ČE NIMA SVOJEGA NASPROTJA? NAVSEZADNJE LUČ NI POTREBNA, ČE NI TEME.

    POSLEDIČNO PRIDEMO DO NASLEDNJE UGOTOVITVE; ČE NI DILEME MED TEM, KAJ JE DOBRO IN KAJ JE SLABO, AMPAK JE LE VPRAŠANJE, KAJ MI PAŠE, KAJ JE MOJE IN PO MOJE, POTEM SVETI DUH NIMA RAZLOG ZA BIVANJE V NAŠEM ŽIVLJENJU. ČE SMO SAMI SEBI ZADOSTNI, POTEM NE POTREBUJEMO BINKOŠTI.
    ——————————————————————————————————————————————————

    SVETI DUH NAS BO UČIL VSEGA IN SPOMNIL VSEGA, KAR NAM JE JEZUS POVEDAL.

    OB TEJ JEZUSOVI MISLI RAZUMEM DVOJE: TO KAR JE JEZUS UČIL IN KAR JE BIL, JE IZREDNO POMEMBNO. OB TEM NAJ BI SE USTAVLJALI IN VSEGA SPOMINJALI.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    DRUGO, KAR RAZUMEM V JEZUSOVI TRDITVI PA JE, DA BREZ POMOČI SVETEGA DUHA NISMO SPOSOBNI UČITI ŽIVLJENJA PO JEZUSOVEM ZGLEDU IN SE SPOMINJATI NJEGOVIH SPODBUD.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    SVETI DUH JE TOREJ EDINO JAMSTVO, DA ZMOREMO SLEDITI JEZUSOVEM NAUKU IN ZGLEDU.
    A DA BO SVETI DUH DELOVAL JE POTREBNO PRI VSEH, KI SO GA BILI DELEŽNI.
    MARIJA OB OZNANJENJU, JEZUS OB KRSTU, APOSTOLI NA BINKOŠTI. BILI SO PONIŽNI IN UČLJIVI.
    KO POMISLIMO NA TE DVE BESEDI PA IMAMO ŠE EN RAZLOG VEČ, ZAKAJ JE SVETI DUH DANES IZ RABE.

    NIHČE NOČE BITI PONIŽEN IN NIHČE NE BI PRIZNAL, DA ČESA NE VE. SVETI DUH PA VSTOPA VEDNO V PONIŽNO SRCE, ODPRTO ZA SPREMEMBE V SRCU, V GLAVI, V ŽIVLJENJU.

    MARIJA REČE SVOJ ZGODI SE IN SVETI DUH ZAČNE NOVO POGLAVJE NJENEGA ŽIVLJENJA IN ČLOVEŠKE ZGODOVINE (Peter Žakelj -Mirenski grad).

    Ko sem premišljevala o teh besedah tudi za svoje življenje, je še kako resnično, kar je povedano zgoraj.
    Prepustiti se voditi Svetemu Duhu to ni tako enostavno. To je povedal tudi Vojtech Kodet v knjižici- _devetdnevnica k Svetemu Duhu.
    Prepustiti se vodenju, poslušati glas Svetega Duha, njegovo usmerjanje, njegov šepet, brez ponižnosti ne gre. Pridržki v mislih, ali postavljanje mej onemogoča vstop Svetega Duha v globine našega bitja.
    Ker pa sami ne moremo ničesar storiti oz urediti, moramo prositi ponižno za vodstvo Svetega Duha in njegovo pomoč.

    POSLUŠNOST BOGU IN PONIŽNOST sta na prvem mestu, če hočemo , da bo naše življenje urejal Gospod .
    Moramo se znebiti balasta-nepotrebnih stvari, ne smemo se bati iti v neznano, prestopiti na drugi tir. Mislim, da je največji problem strah, nezaupanje in pa izguba nadzora nad življenjem. Poglejmo samo Abrahama pri kakšni visoki starosti je poslušal glas Gospoda in odšel v neznano. Mislim, da ga je tudi kdaj zelo stiskalo pri srcu, ampak je zaupal.

    Lahko je govoriti, ko pa se človek znajde v “stiskalnici”, kot je že Pavel rekel- od vseh strani nas stiskajo in mečejo, pa ni lahko.
    Tukaj pa mnogo ljudi odneha, ne želijo iti po tej poti, ampak po poti- kar mi paše in je najbolj super.
    Pot ni lahka, ampak z Gospodom je možno vse! Za zgled in proučevanje življenja je JEZUS. Naše oči naj bodo uprte vedno v Njega.

  8. Miro says:

    ZMERAJ SE VESELITE, NEPRENEHOMA MOLITE, V VSEM SE ZAHVALJUJTE, KAJTI TO JE BOŽJA VOLJA V KRISTUSU JEZUSU GLEDE VAS! (1 Tes 5, 16-18).

    Priporočimo se Svetemu Duhu in razmislimo o naslednjih besedah, zapisanih v Prvem pismu Tesaloničanom:

    BOŽJA BESEDA: »Glejte, da bi kdo ne vračal komu hudega s hudim, ampak si zmeraj prizadevajte za to, kar je dobro za vas in za vse. Zmeraj se veselite. Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. Duha ne ugašajte. Preroštev ne zaničujte. Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite. Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržite. Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus. On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil« (1 Tes 5, 15-24).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Tes+5%2C+15-24&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik, Ti si pot, resnica in življenje! Hvala, ker nam tvoja Beseda razodeva, kakšno naj bo naše življenje, dokler ne prideš Ti, naš Gospod Jezus Kristus. Tvoja Beseda nam vliva tudi potrebnih moči za spolnjevanje Božje volje. Ponižno Te prosimo, očisti naša srca v studencu Božjega usmiljenja in nam podari duha veselja, nenehne molitve, zahvaljevanja ter ljubezni do Tebe in bližnjih. Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj. Amen.

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  9. Janez says:

    Addendum

    Kdaj, zakaj in kako nas Gospod Bog vzgaja, kadar grešimo? V razmislek in ravnanje!

    Bog nam dovoljuje, da se sami svobodno odločamo, vendar pričakuje, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Verovali v Jezusa ter živeli kot Jezus. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji in tako žalimo Boga, ki je Ljubezen. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si Božjo voljo in ne svojo. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti – potem ti Sveto pismo dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce. Človek marsikaj, kar se mu dogaja ne zna razložiti/razumeti, saj razmišlja po človeško in ne po Božje. Prosimo Svetega Duha za navdih in razsvetljenje in Vodstvo, da bomo vedeli kaj je prav in kaj ne. Naj Bog blagoslovi vse kar počnemo in kamor gremo!

    Božja vzgoja je življenjsko dejstvo, za katerega se kristjani pogosto ne menijo. Pogosto se pritožujemo nad okoliščinami svojega življenja, ne da bi spoznali, da so to posledice našega lastnega greha in so del Gospodove ljubeče, milostne vzgoje, ki smo je zaradi tega greha deležni. Ta vase zaverovana nevednost lahko prispeva k temu, da se v življenju verujočega utrdi ponavljajoč se greh, ki za seboj potegne še več vzgoje. Božje vzgoje ne smemo zamenjevati z brezčutnim kaznovanjem. Božja vzgoja je izraz Božje ljubezni do verujočih in njegovega posvečujočega dela, s katerim Bog vse nas pripelje k svetosti. »Ne zametuj, sin moj, GOSPODOVE vzgoje, njegov opomin naj ti ne bo nadležen. Kajti kogar GOSPOD ljubi, ga opominja in mu hoče dobro kakor oče sinu.« (Pregovori 3,11–12; glej tudi Pismo Hebrejcem 12,5–11.) Bog uporablja preizkuse, preizkušnje in različne druge težavne okoliščine, da bi svojega samovoljnega otroka skesanega pripeljal nazaj k sebi. Cilj Božje vzgoje je zoreča vera in poglabljajoč se odnos (Jakobovo pismo 1,2–4), s tem ko Bog uničuje oblast posameznih grehov nad nami. Gospodova vzgoja v našem življenju deluje v naše dobro in v njegovo slavo. Bog želi, da živimo v svetosti in v svojem življenju odražamo novo naravo, ki nam jo je dal: »Kot otroci poslušnosti se ne prilagajajte prejšnjim željam, ki ste jih imeli v svoji nevednosti, marveč bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, saj je pisano: Bodite sveti, ker sem jaz svet.« (Prvo Petrovo pismo 1,14–16)

    Medmrežje Gotquestions et altro

  10. Janez says:

    KAJ POMENI STRAH BOŽJI ZA VERUJOČE KRISTJANE?
    »Strah božji ne pomeni, imeti strah pred Bogom, pravi papež Frančiušek. Dobro vemo, da je Bog Oče tisti, ki nas ljubi in želi naše odrešenje; vedno nam odpušča, vedno! Zato nimamo razloga za strah pred Njim. Strah božji je dar Svetega Duha, ki nas spominja, kako majhni smo pred Bogom in njegovo ljubeznijo, in da je naše dobro v izročitvi v njegove roke s ponižnostjo, spoštovanjem in zaupanjem. Ravno to je strah Božji: izročitev dobroti našega Očeta, ki nas ima zelo rad. Za neverujočega pa je strah Božji lahko tisti strah pred Božjo sodbo in večno smrtjo, ki je večna ločenost od Boga (Evangelij po Luku 12,5; Pismo Hebrejcem 10,31). Za verujočega pa je strah Božji nekaj zelo drugačnega. Strah verujočega je strahospoštovanje do Boga. Pismo Hebrejcem 12,28–29 je dober opis tega: »Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, bodimo hvaležni in tako Bogu s spoštovanjem in strahom služimo, kakor je Njemu všeč. Kajti naš Bog je ogenj, ki požira.« Spoštovanje in strah sta točno to, kar pomeni strah Božji za kristjane. To je motivacijski dejavnik za nas, da se predamo Stvarniku vesolja in ga kot Očeta ubogamo in spoštujemo ter ga Ljubimo.

    Vrstica Pregovori 1,7 pravi: »Strah Gospodov je začetek znanja.« Dokler ne razumemo, kdo je Bog, in dokler ne razvijemo strahospoštovanja in ubogljivosti do njega, ne moremo imeti prave modrosti. Prava modrost izhaja samo iz razumevanja, kdo je Bog in da je Bog svet, pravičen in pošten ter Ljubeč. Peta Mojzesova knjiga 10,12.20–21 pravi: »In zdaj, Izrael, kaj zahteva od tebe GOSPOD, tvoj Bog? Samo to, da se bojiš GOSPODA, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih poteh, ga ljubiš in služiš GOSPODU, svojemu Bogu, z vsem srcem in z vso dušo. GOSPODA, svojega Boga, se boj, njemu služi, njega se dŕži in pri njegovem imenu prisegaj! On je tvoja Hvalnica, on je tvoj Bog, ki ti je storil velike in strašne reči, ki so jih videle tvoje oči.« Strah Božji je osnova za našo hojo po njegovih poteh, za služenje Njemu in za našo ljubezen do njega. Nekateri po novem definirajo strah Božji za verujoče kot »spoštovanje« do njega. Čeprav je spoštovanje nedvomno vključeno v strah Božji, je več kot le to. Svetopisemski strah Božji za verujočega vključuje razumevanje, kako zelo Bog sovraži greh, in strah pred njegovo sodbo zaradi greha – celo v življenju verujočega. Pismo Hebrejcem 12,5–11 opisuje Božje vzgajanje verujočega, da ostane stanoviten v Veri in spolnjevanju Božje Volje. Čeprav Bog vzgaja v Ljubezni (Pismo Hebrejcem 12,6), je to še vedno nekaj strašnega. Ko smo bili otroci, nam je strah pred kaznijo staršev nedvomno preprečil kakšne hudobije, ker nas je to odvračalo od greha. Enako bi moralo biti v našem odnosu z Bogom. Bati bi se morali njegovega discipliniranja in si prizadevati, da bi živeli tako, kot mu je všeč in kot nas Oče Uči. Verujoči kristjani naj se ne bi bali Boga, saj je Naš Oče. Nimamo razloga, da bi se ga bali. Bog nas Neskončno Ljubi. Tudi takrat, ko nas preizkuša v trpljenju in bolezni. Imamo obljubo, da nas ne more nič ločiti od njegove ljubezni (Pismo Rimljanom 8,38–39). Imamo njegovo obljubo, da nas ne bo nikoli zapustil ne pozabil (Pismo Hebrejcem 13,5). Imeti strah Božji pomeni imeti takšno strahospoštovanje do Boga, da ima to velik vpliv na naš način življenja. Strah Božji pomeni, da ga spoštujemo, smo mu poslušni, se podrejamo njegovemu discipliniranju in ga s strahospoštovanjem častimo. Nikoli ne prenehajmo moliti k Bogu in Upati na Božje Usmiljenje in Božjo Ljubezen. Spokorimo se, spovejmo se Bogu, prosimo ga Odpuščanja, molimo iskreno in goreče za Božjo Milost, Odpuščanje in Odrešitev ter prosimo Boga za pomoč, da se spreobrnemo in poboljšamo.

    Ko smo prežeti s strahom Božjim, smo po papežu Frančišku usmerjeni v sledenje Gospodu s ponižnostjo, poslušnostjo in pokorščino. A ne z držo predaje in pasivnosti, ampak z aktivnim delovnim čudenjem in veseljem; z veseljem Božjega otroka, ki vidi, kako mu Oče streže in ga ljubi. Strah Božji torej iz nas ne naredi boječe in popustljive ter boječe in mlačne kristjane, ampak daje pogum in moč. Je dar, ki iz nas dela prepričane, navdušene kristjane, ki ne ostajajo pokorni Gospodu iz strahu, ampak ker jih je ganila in osvojila njegova ljubezen. Biti osvojen z Božjo ljubeznijo, kar je nekaj zelo lepega. Pustiti se osvojiti tej ljubezni Očeta, ki nas zelo ljubi, ljubi nas z vsem svojim srcem. Strah božji pomeni tudi ‘alarm’ pred vztrajanjem v grehu. Ko oseba živi v slabem, preklinja Boga, ko izkorišča druge in jih tiranizira, ko živi samo za denar, nečimrnost, oblast ali ponos, takrat v nas strah božji povzroči alarm, preplah. Z vso oblastjo, z vsem denarjem, z vsem tvojim ponosom in nečimrnostjo ne boš srečen. Nihče ne bo odnesel s sabo na drugo stran ne denarja ne oblasti ne ponosa, ničesar. Odnesemo lahko samo ljubezen, ki nam jo daje Bog Oče, gotovosti, ki smo jih z ljubeznijo sprejeli od Boga. Odnesemo lahko samo tisto, kar smo storili za druge. Svojega upanja ne polagajmo v denar, ponos, moč, saj nam te stari ničesar ne obljubljajo. Mislite, da bo pokvarjena oseba srečna na drugi strani? Težko ji bo pristopiti h Gospodu.

    Prosimo Gospoda Milosti, da bi svoj glas združili z glasom revnih, ubogih ter bolnih, sprejeli dar strahu Božjega in skupaj z njimi, napolnjeni z Božjim Mirom, Usmiljenjem in Ljubeznijo Boga, priznali, da je Bog naš Nebeški Oče.

    Medmrežje gotquestions, kateheza papeža Frančiška, druga krščanska verska gradiva in lastni premisleki

    Juan Arias: Bog, v katerega ne morem verovati
    Bog, v katerega ne morem verovati, je:
    -Bog, ki ima zadoščenje, če pred njim klečimo in se ga bojimo.
    -Bog, ki nalaga kazensko globo.
    -Bog, ki naj bi bil čarovnik čudežev.
    -Bog, ki ne spoštuje človekovega razuma in svobodne volje.
    -Bog, ki mu pripada monopol ene rase, nacije, kaste, kulture, Cerkve.
    -Bog, ki z nami manipulira.
    -Bog, ki ga je možno raztolmačiti s filozofijo in teologijo.
    -Bog, ki opravičuje vojne, sovraštvo, maščevanje in je zaročen s politiko.
    -Bog, ki mu ne morem zaupati, ko ni več nobenega upanja.
    -Bog, ki ni ljubezen.
    Amen.

    Juan Arias (umrl 1501) je bil španski duhovnik.

    Bog je Ljubezen in je tam, kjer se Ljudje Ljubijo, si Odpuščajo in se medsebojno Razumejo in si Pomagajo. In smisel Življenja je, da zgradimo Božje kraljestvo med nami na Zemlji in živimo v medsebojni Ljubezni tako, kot nas Uči Jezus. Amen. Janez

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja