Nasvet

Posted on 4. januarja, 2015 by Administrator

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.408 Responses to Nasvet

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Kunigunda says:
    14. julija, 2015 at 8:32

    Spoštovani g Miro!

    Že dolgo časa me muči zadeva in velikokrat sem razmišljala in razmišljam o tem.Tudi nisem vedela ali bi Vas vprašala ali ne, bojim se, da ne bi ujezila Boga nebeškega Očeta. Gre se za temo BOG in svoboda.
    V zadnjem ognjišču je nekdo zastavil to vprašanje, ki tudi mene muči (št. ognjišča 590, julij 2015 ).
    Sem prebrala odgovor in še bom , prosim pa če lahko še jaz povem svoje razmišljanje.
    Jaz ne vem zakaj nikakor jaz tega ne morem razumeti, oz. mi ljudje ne moremo razumeti Veličanstvo Boga. Če nam je Stvarnik podaril, ustvaril za nas takšne lepote in sadove na svetu, ki jih tudi ne razumemo, kako bomo potem razumeli še kaj drugega.

    Jaz tudi razmišljam, da je od Boga vse določeno.
    Da se je izpolnilo, je nekdo moral izdati Jezusa, po moje ni toliko pomembno ime, ampak to se je moralo zgoditi.
    Druga stvar zaradi katere razmišljam je, v Svetem pismu piše, da je Pilat rekel Jezusu:” “Z mano ne govoriš?.Ne veš, da imam oblast, da te oprostim, in oblast, da te križam”? Jezus mu je odgovoril:”Nobene oblasti bi ne imel nad menoj, če bi ti ne bilo dano od zgoraj. To razumem, da je bilo določeno od Zgoraj.
    Jaz sem se že velikokrat spraševala, ko zaradi določenega greha, ki ga človek naredi, trpi posledice, pa sem se vprašala, zakaj si mi dopustil tedaj to dejanje o moj Gospod. ?Verjetno tudi zato, da se človek pobolša, spozna, spoznanje je tudi tisto, ki mora priti v življenju. Ne vemo, da je limona kisla, dokler je ne okusimo, lahko verjamem0 nekomu, da je res kisla.
    Tudi v zgodovini, če pogledamo nazaj,( za svet in Nemčijo Hitler), se mi zdi, da ni toliko pomembno ime, pač pa, da se je tako moralo zgoditi.
    Razmišljam tudi, da mi je določeno, kdaj, kje, kako bom umrla, oziroma kaj lahko naredim?, molim in živim po Božjih zapovedih.
    Določenim Svetnikom je bilo razodeto, kaj se jim bo zgodilo, zato jaz razmišljam, da je to določeno.
    Jezus je rekel, “Moja pota niso Vaša pota”.
    Me je pa kar groza, da tako razmišljam, delam mogoče s tem greh ali kaj? Ne morem si pomagat , če ne razumem, prepustim pa to Svetemu Duhu, da me bo razsvetlil. Prosim, če molite zame!
    Vem pa, da veliko ljudi mučijo takšna in podobna vprašanja, ker se vsake toliko časa pojavijo kje.
    Prosim Vas lepo ,ne zamerit, da sem pisala svoja razmišljanja, na taka razmišljanja je že bil podan odgovor.
    Sveti Duh naj Vas vedno razsvetljuje.
    Hvala!

    Odgovori
    • Miro says:
      22. julija, 2015 at 17:32

      Draga Kunigunda, mislim, da sem v grobem dojel, kaj vas zanima glede teme Bog in svoboda. Rečeno v prispodobi: Dokler s svojimi vprašanji ostajava v dolini, ne vidiva kaj dosti. Ko se povzpneva višje, na primer na sto metrov, na prvi razgledni točki že bolj vidiva, kaj se nahaja v dolini, kakšna so razmerja med osebami, stvarmi …, kaj ljudje delajo s svojo svobodo – od Boga podarjeno. Ko se zatem vzpenjava še na višje razgledne točke, vidiva še več in naju to še bolj spodbuja, da nadaljujeva po strmi poti proti vrhu.

      Če imate čas, voljo, potrpljenje in vztrajnost, se lahko na zahtevno duhovno potovanje podate s pomočjo premišljevanja knjige Gospod, ki jo je napisal teolog Romano Guardini (podnaslov: Življenje in oseba Jezusa Kristusa). V tej odlični knjigi (branje je vse prej kot lahkotno) je okoli 90 poglavij – razglednih točk, ki nam zelo pomagajo k globljemu razumevanju, kdo je Gospod Jezus Kristus, kako misli, kako čuti, kako deluje, kakšen je njegov odnos do Očeta, človeka, svobode, itn. Na tej zanimivi poti, ki jo s pomočjo Svetega Duha lahko prehodite le v daljšem časovnem obdobju, boste gotovo našli tudi odgovore na vaša vprašanja glede teme Bog in svoboda. Ta so preveč zahtevna, da bi z njimi kar tako mimogrede opravili; poenostavljenih odgovorov vam ne bom pisal.

      Naj vam Gospod Jezus podari potrebnega razsvetljenja pri poglabljanju v temo o Bogu in svobodi, da bi lažje verovali in upali Vanj, ki nikogar ne vara, saj je pot, resnica in življenje!

      Odgovori
  2. irena says:
    13. julija, 2015 at 9:02

    Pozdravljeni!
    Dragi molilci prosim vas za ponoc. V nasi druzini nikoli ni bilo sloge. Preklijanje, zanicevanje,… Mogoce je to bozja kazen, da so se zgrnili temni oblaki nad naso druzino (bolezni). Povejte mi prosim kako naj ocistim naso druzino grehov. Kaj naj naredim tam, kjer ni niti kancka vere. Bojim se, da so te bolezni v nasi druzini posledica vsega slabega. Kako naj resim svojega sina pred posledicami ki so jih zagresili moji starsi in predniki. Kako naj resim sina in sebe pred temi dednimi boleznimi za katere mislim, da so posledica grehov. Katere molitve naj se posluzim. Kaj lahko naredi oz. ali mi lahko pomaga duhovnik pri tem. Ker moji starsi s tem nocejo imeti nic. Hvala vam in Bog vas blagoslovi.

    Odgovori
    • Stanka says:
      13. julija, 2015 at 14:42

      Draga Irena,

      mislim, da razmišljaš v pravi smeri. Ko se pojavi dovoljšnja količina težav, ki jih ne moremo več reševati sami, se obrnemo na Boga. In samo pri Njem je rešitev! Dovolj je en ali dva skupaj v molitvi in nerešljivi problemi naenkrat niso več nerešljivi. (Mnogo jih je, ki doma nimajo nikogar, ki bi jih z molitvijo podprl. Zato tudi tukaj prosimo za molitve, v katerih se na daljavo povezujemo.)

      Kakor naša mati Marija pravi: “Z molitvijo Rožnega venca s srcem, ni nerešljive težave na narodnem, državnem, družinskem ali zasebnem področju.”

      Torej, vzemi “ta meč” v roke in presekaj slabe korenine, ki se vlečejo na vašem rodu iz preteklosti!
      Če te prav razumem, ima sin zdravstvene težave. Poskusi moliti z njim, potem bo Jezus v molitvi z vama. Včasih se zdi nemogoče, vendar kadar je človek v stiski, se rad oprime vsake bilke. Morda bo želel moliti s teboj; poskusi – četudi te samo posluša. In ne pozabi dodati na koncu molitve “zgodi se Tvoja volja”; to pomeni, kakor je rekel Jezus svojemu Očetu, v vrtu Getsemani: »Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.« (Lk, 22,42)

      Torej, moli, prosi in bodi pripravljena sprejeti Njegovo voljo!

      Sicer ti pa svetujem, da narediš vse to, k čemur te Sveti Duh nagovarja: molitev s srcem (molitev Rožnega venca; če ti je pretežko, začni z eno desetko na dan in “dozo” povečuj – kakor pri zdravilih – ko bo koncentracija zdravila ustrezna, boš gotovo opazila učinek delovanja tega nebeškega zdravila:)) ), post v ta namen (post lažje vzdržiš, če ga nameniš za določen namen ali ni nujno da se odpoveš samo hrani, pač pa se lahko odpoveš kakšni skušnjavi, ki te “zasužnjuje” – npr.: kava, cigareti, računalnik ali kar ti veš, čemu bi se s težavo odpovedala – to je neke vrste življenjski post, ki ga Bogu daruješ za rešitev tvojih težav)

      Ali če ti razložim takole: kadar gre vse gladko, Boga ne potrebujemo, ko se kaj zapletemo, kličemo k Njemu na ves glas! Vse mogoče mu obljubljamo, kaj bi naredili,, da se stvari uredijo, a ko se problem uredi, na naše obljube pozabimo… Prisluhni Bogu in zahvaljuj se mu že sedaj, za vse, kar ti pošilja na življenjsko pot. Morda Bog kliče tvojo družino, ki je Nanj pozabila, ravno po tebi. Ne presliši tega klica!

      Začni sama, kakor čutiš že sedaj in naj tvoje gorčično zrno vere, začne premikati gore!

      Jaz te bom podprla v molitvi!!!

      Stanka

      Odgovori
  3. minako says:
    12. julija, 2015 at 10:49

    G. Miro hvala vam za tako izčrpen odgovor in misli. To mi veliko pomeni in se bom potrudila upoštevati vaša “navodila”.
    Bog vam povrni vso vašo dobroto, ki se lahko čuti prek vašega pisanja.

    Odgovori
    • Miro says:
      12. julija, 2015 at 16:43

      Draga Minako, se opravičujem, če sem bil v prejšnjem pisanju v nekaterih pogledih premalo takten in bi lahko nekatere stvari zapisal bolj prijazno. Eno je postava, drugo živi človek v konkretni življenjski situaciji, s konktretnimi težavami, s konkretnimi potrebami, pričakovanji … Tudi sam se nenehno učim ob evangeljskih odlomkih, v katerih me Jezus vedno preseneča z globoko božjo in človeško logiko razmišljanja. Nikoli ne obsoja človeka, vedno ga dviga in rešuje iz vsake, tudi najbolj težavne situacije, neusmiljeno pa obsoja in zavrača hudo. Zlo namreč človeku zelo škoduje in ga hoče odtrgati od Njegove ljubezni!

      Prepričan sem, da bo vam bo Gospod Jezus pomagal, tudi pri iskanju redne službe, bodite pa pozorni na Njegova znamenja (po ljudeh, dogodkih, običajnih stvareh …). Tako se boste z Njim sčasoma ujeli na isti “valovni dolžini”, ga še bolj vzljubili in začeli v srcu sprejemati Njegove milosti. Želi vam jih srčno podariti, da bi z njimi v življenju naredili nekaj lepega.

      Srečno po poti molitve in ljubezni!

      Odgovori
      • minako says:
        14. julija, 2015 at 21:00

        G. Miro, res se vam ni treba opravičevati. Že samo to, da ste se poglobili v moje branje in mi celo odgovorili in vse kar ste povedali je samo dobro. Za kar sem vam neizmerno hvaležna, zato sem tudi bila iskrena z vami. Molim tudi zato in mislim, da bodo moje molitve obrodile sadove glede zakramenta sv. zakona. O tem sem že večkrat želela napisati na tej internetni strani. Moj partner je zelo dober človek, ljubezen do bližnjega mu je zelo blizu, a ljubezen do Boga mu je tuja oz. on pravi, da mu je bila kot otroku vzeta (težko otroštvo). Poskušam mu približati Boga, a včasih ne gre. A to ne omaje moje vztrajnosti molitve. Boga ne prosim, da bi se on spreobrnil, ampak ga prosim, da bi meni naklonil to milost, da bi lahko partnerju pokazalo slavo Boga.

        Odgovori
  4. minako says:
    10. julija, 2015 at 12:46

    Pozdravljeni!
    Mene zanima molitev. Ali lahko to, da se jaz pogovarjam z Bogom, na primer povem mu, da se mu zahvaljujem za današnji dan, za darove, ki mi je dal, da mi je žal za vse slabe stvari in misli, včasih ko me prešine kakšna hudobna misel, mu kar takoj rečem, o Bog prosim, da bi šla ta misel stran od mene in da mi je žal, ali pa včasih ga prosim na mi pomaga pri kakšnem delu, vzamem kot molitev. Seveda zvečer se trudim moliti, ampak čez dan so mi pa tako majhni pogovori v pomoč in s tem čutim, da Bogu bliže. Kadar me je čaka preizkušnja mi je lažje prost pogovor, kot pa izrekanje napisanih obrazcev. Še enkrat poudarjam, da nimam nič proti molitvenim obrazcem in jih tudi uporabljam. Ampak s temi malimi pogovori se mi zdi da je Bog najbližje..

    Odgovori
    • Miro says:
      10. julija, 2015 at 15:25

      Minako, odlično razmišljate o molitvi in jo še boljše prakticirate! V praksi obstaja veliko načinov molitev, ni pa vse za vsakogar, ampak naj vsak s pomočjo Svetega Duha odkrije, katera pot k Bogu mu je bližja v njegovih življenjskih razmerah, na kateri poti se lažje sreča z Njim. Vi ste to, hvala Bogu, že odkrili. Pogovori, ki jih omenjate, so odlična molitev, z njimi samo nadaljujte, saj se tako z razumom in srcem v živem pogovoru neposredno obračate na Boga, ki skrbi za vas in vam vse podarja.

      V življenju pa so seveda tudi taki trenutki, ko človek ni vedno razpoložen za živo neposredno molitev (obremenjenost z delom, utrujenost, koncentracija pade …). Takrat je dobro vztrajati pri t.i. klasičnih molitvah, pri katerih se tudi vedno zavedajmo, da z njimi nagovarjamo Gospoda, ki bdi nad našim življenjem in nas želi voditi po poti spolnjevanja Božje volje. Pa tudi sicer je dobro, da vztrajamo pri duhovno bogatih običajnih molitvah (zjutraj, opoldan, zvečer). Le-te nas spodbujajo, da čez dan med delom iščemo živ odnos z Bogom; s preprostimi besedami se z Njim pogovarjamo v srcu, tako kot majhen otrok preprosto in iskreno govori z mamo ali očetom.

      Minako, kot vidim, se dobro zavedate, da Svetega Duha ni moč ujeti v “stekleničko obrazcev”, ker je povsem svoboden in tako tudi deluje, pri komur hoče, kadar hoče, kjer hoče, kakor hoče … Z vašim pisanjem nas na nek način opozarjate, naj se varujemo odrevenele rutine in skrbimo predvsem za živ molitveni odnos z Gospodom. In prav je tako.

      Bog z vami na poti molitve!

      Odgovori
      • minako says:
        11. julija, 2015 at 11:39

        G. Miro, hvala vam za vaš lep odgovor, a čutim da moram biti iskrena z vami. Znova sem začela opisane majhne pogovore z Bogom, ker je dejansko pešala moja bližina z Bogom. Opuščala sem večerno molitev, zaradi preutrujenosti in drugih nepomembnih razlogov, opuščala obiskovanje maše, oddaljevala sem se od vere. Diplomirala sem (za kar sem se morala res potruditi), dobila začasno delo, dejansko vse je bilo vredu. Jaz pa sem bila nesrečna, zadirčna, malodušna in sovražna. Nisem vedela za kaj. Zdaj, ko pa sem se spet začela pogovarjati z Bogom, se tudi lažje skoncentriram pri molitvenih obrazcih oz. bom rekla drugače jih celo bolje razumem. V mojem temnem obdobju jih pa sem samo izgovarjala, brez pomena. Če se čez dan tako pogovarjam Z Bogom, mi je potem vedno lažje moliti in se molitve dejansko veselim.

        Zanima me pa še nekaj oz. ne vem kako naj si glede tega pomagam. V meni je občutek manjvrednosti zelo zelo zakoreninjen. Verjamem, da smo vsi Božji otroci in nas Bog ljubi, kar sem že večkrat občutila, ampak v odnosu do drugih se počutim tako manjvredno. Imam krog prijateljev za katere vem, da sem zelo pomembna in me imajo iskreno radi, tudi partnerja, katerem sem na prvem mestu. Moje šibko področje je zaposlitev. Zdaj nimam več dela in je moje dostojanstvo padlo. Pa tudi ko sem delala, sem opazila da je moj manjvrednostni občutek še vedno prisoten, vse sem delala s takšnim strahom. Sem še mlada, a se mi zdi, da če bom tako živela, bom zbolela. Želim imeti dostojanstvo, četudi ne delam. Rada bi se cenila v vsakem obdobju svojega življenja, ne samo takrat ko mi kaj uspeva. Zaradi mojega manjvrednostnega občutka sem tako dolgo pisala diplomo, ker sem bila prepričana, da je nisem sposobna napisati. Za vse se počutim tako nesposobno in sem vedno pripravljena da bo kaj narobe. Vsepovsod iščem trpljenje, ne znam biti vesela. To se mi zdi tako protislovno, verujem v Boga, dejansko pa mu ne znam zaupati, da bi mi pomagal.

        Odgovori
        • Miro says:
          11. julija, 2015 at 14:34

          Minako, mislite, da je molitev slaba, če v njej ne čutite veselja, po drugi strani pa dobra, če v njej čutite veselje? Dobra molitev ne temelji na takih ali drugačnih občutkih (ti nas lahko varajo), ampak na živi veri v Gospoda Jezusa Kristusa, kateri nas nikoli ne prevara. On nam daje vse potrebne milosti, če smo ponižni in odprtega srca!

          Ne pričakujmo, da nas bodo v molitvi vedno spremljali lepi občutki, veselje, saj v življenju pridejo tudi obdobja suše v srcu, ko Bog preizkuša našo vero in vztrajnost. Znana je na primer izjemna vera blažene Matere Terezije, še posebej njena ljubezen do Boga in bližnjega. Precej manj pa je znano, da je velik del svojega življenja preživela v izjemno hudi notranji suši, v kateri je zelo trpela. Kljub temu je dolga leta ponižno vztrajala v molitvi, v kateri ni čutila Božje bližine (če te dobri Bog ne podpira z milostjo, ne zdržiš dolgo v tako hudi preizkušnji!). Z Božjo pomočjo so se njene že sicer visoke kreposti vere, upanja in ljubezni še bolj preizkusile in utrdile. Zato se je blažena Mati Terezija povzpela na izjemno visoko stopnjo svetosti.

          Skratka, lepo je, če človeka pri molitvi spremlja veselje, kdo si tega ne bi želel. Bogu hvala za takšno milost! Zavedajmo pa se, da je najboljša in najbolj zaslužna tista molitev, ki v ponižnosti pred Bogom vztraja kljub velikim problemom, stiskam, notranji suši … Za takšno vztrajanje gre Bogu še večja zahvala.

          In kako naprej po poti molitve? Z analiziranjem, razglabljanjem …? Minako, predlagam, da si raje pomagajva s prispodobo, ki nama bo veliko bolj koristila. Predstavljajva si na primer: V obdobju sončnega vremena dan za dnevom sediva v temačni sobi z zaprtimi okni, spuščenimi žaluzijami ter nenehno tuhtava in analizirava, zakaj sva takšna kot sva, zakaj nama gre v življenju to ali ono narobe, zakaj … Tako sva v to zatopljena, da ne slišiva lahnega trkanja na okno, ki naju prijazno spodbuja naj dvigneva žaluzije in odpreva okno, da nama bodo lahko podarjeni zrak, svetloba, sončni žarki …

          To lahko po Božji milosti storiva s pomočjo slavilne in zahvalne molitve v živem odnosu do Gospoda Jezusa, ki nama podarja vse potrebne milosti. Poleg redne molitve je nadvse pomembno tudi redno prejemanje sv. zakramentov. Kot sem že večkrat zapisal, je pri tem še zlasti pomembna sv. sprava (tj. spoved), sv. maša z obhajilom ter dela usmiljenja v odnosu do bližnjih. Z Božjo pomočjo jim z ljubeznijo skušamo deliti kruh življenja, ki nam je bil podarjen pri sv. maši, drugače je vera brez del mrtva.

          Če kratko povzamem, vam priporočam predvsem redno slavilno in zahvalno molitev, redno obhajanje svetih zakrementov, pa tudi dela usmiljenja do bližnjega. To je pot, na kateri se bodo z Božjo pomočjo porazgubili občutki manjvrednosti, okrepile pa se bodo kreposti vere, upanja in ljubezni. Ne nazadnje bo s tem v Božji luči zrastla tudi vaša samozavest, izoblikovala pa se bo tudi vaša lepša samopodoba.

          Bog z vami na poti molitve, sv. zakramentov in dobrih del!

          Odgovori
          • Miro says:
            11. julija, 2015 at 18:53

            Minako, še nekaj zelo pomembnega, če hočemo biti iskreni drug do drugega in si naliti čistega vina. Omenjate partnerja, ne moža, (razen, če gre za vašega fanta), torej z njim niste poročeni in … Če je res tako, to ni v redu in je celo v nasprotju z naukom Cerkve, ki dosledno temelji na Božji besedi. Gospod Jezus nam velike milosti deli tudi po zakramentu sv. zakona (zakonca, družina, otroci, Božje varstvo, podpora na tej poti, itn.). Priporočam vam, da si o pomenu zakramenta sv. zakona najprej preberete v Kompendiju KKC, potem pa si preberite tudi kakšno dobro knjigo s krščanskimi pogledi na zakon in družino.

            Zaupajte v Gospoda Jezusa, slavite ga, zahvaljujte se mu, prosite ga, da vam podari potrebne milosti (spoved, zakramenti); tako se bodo v vašem življenju zanesljivo sprostili Božji blagoslovi, z njimi pa bo v vaše življenje prišlo tudi veselje!

  5. Miro says:
    9. julija, 2015 at 20:15

    ZAKAJ, ZAKAJ, ZAKAJ …?

    Odgovor ge. Marjani: Res je, kar ste danes zapisali glede stiske: “Gospod nam hoče nekaj povedati, da se potem poboljšamo oz. zdržimo in nekaj iz nas naredi. Primer je sveti Pavel”.

    Če ste bili pri spovedi in vam je Gospod Jezus že odpustil vse grehe (v Njegovo usmiljenje ne gre dvomiti), ga sedaj, ko pravite, da se “žrete za nazaj”, samo žalostite zaradi premajhnega zaupanja Vanj. Tistih grehov se sedaj spominjajte samo v toliko, da jih ne bi nikoli več ponovili. Sicer pa se nenehno veselite in Bogu zahvaljujte, ker vam jih je zanesljivo odpustil. Vedno, ko se bodo vašem spominu pojavile nekatere mučne situacije iz preklosti, se ne pustite zmesti pred hudim duhom, ampak takoj začnite v mislih večkrat ponavljati kak močan molitveni vzklik, npr.: Bogu hvala – zdaj in vekomaj! Zakaj? Zato, ker se vas je usmilil in vam podaril velike milosti! Tako boste tudi izkustveno doživeli, da se bo hudi duh prej ali slej umaknil, saj ne prenese slavljenja in zahvaljevanja Bogu.

    In zakaj toliko trpljenja pri svetnikih? Odgovor je človeško gledano zelo zahteven in močno presega naše razumevanje. Na srečo Gospod Jezus molivcem pomaga z raznimi evangeljskimi prilikami in drugimi prispodobami v luči Svetega Duha.

    Ljudje smo podobni popotnikom, ki so se odpravili na zelo visok hrib, da bi na vrhu uživali čudovit razgled nad dolino ter nad bližnjo in daljno okolico. Večina se je odpravila po široki, izhojeni poti, kjer so ob poti lahko nenehno trgali gozdne rožice in tudi neomejeno uživali razne gozdne dobrote. Čeprav so že prej večkrat slišali, naj se varujejo tiste poti in predajanja nebrzdanemu uživanju, jih na njihovi poti ni nič zaustavilo. Ko pa so prišli na “vrh” so razočarano ugotovili, da to ni tisto, kar so želeli doseči, saj tam ni bilo nobenega razgleda, ampak tam celo sonce ni več sijalo skozi goste krošnje dreves …

    Manjše število popotnikov pa se je odpravilo na tesno, ozko pot, ki se je strmo vzpenjala in bila težko prepoznavna, ker je bila močno zaraščena z bodičastim grmičevjem. Zahtevna pot je popotnikom zaradi ostrih kamnov in bodičevja nenehno povzročala hude bolečine. Vendar so že prej večkrat slišali, da ravno ta ozka in strma pot zanesljivo vodi na vrh, zato so kljub bolečinam vztrajali … In ko se v tem zaupanju izmučeni privlekli na vrh, so jih v trenutku objeli čudoviti sončni žarki in razgled, ki se ga ne da popisati. V trenutku so bili pozabljeni in obilno poplačani njihovi napori … “Kakor je pisano: Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo” (1 Kor 2,9).

    Ga. Marjana, srečno v Bogu!

    Odgovori
  6. Marjana says:
    7. julija, 2015 at 8:01

    Spoštovani g. Miro in g. Administrator

    Prosim Vas, če bi mi lahko odgovorili na naslednje vprašanje, ki mi je prišlo na misel in ne vem, kako ravnati.
    V Svetem pimu piše, če te kdo udari po desnem licu mu nastavi še drugo stran.Vprašala bi, kaj to pomeni za življenje v zakonu, z otroki, z možem. Ne znam si predstavljati, če je to mogoče, da ti nekdo celo življenje očita napake in grehe preteklosti, če te ne spoštuje, ali kaj pomeni ta Jezusov nauk v današnji družb, kjer se mnokokrat ne cenijo osnovne vrednote človeka.
    Spoštovani res bi želela Vaše mnenje, ki mi bo pomagalo v mojem življenju.
    Sveti DUH naj Vas in nas razsvetljuje in nam pomaga na naši poti.

    Odgovori
    • Administrator says:
      7. julija, 2015 at 23:30

      Če ti nekdo očita, da delaš nekaj napačno, mu priznaj.
      Ti pa naredi potem vse, vse kar je v tvoji moči, da to popraviš in to na ljubeči način. Istočasno pa moli z vsem srcem za tistega, ki ti očita, da tudi on spozna svoje napake. Vse delaj z ljubeznijo.

      Odgovori
      • Miro says:
        8. julija, 2015 at 18:47

        Ga. Marjana, prepričan sem, da je pri obravnavi vsakega človeškega problema najbolj pomembno, da se najprej seznanimo s tistim, kar nam hoče povedati Božja beseda, potem se v molitvi priporočamo Svetemu Duhu in šele nato delujemo.

        Velikokrat je ta vrstni red postavljen na glavo: najprej delujemo in potem, ko pride do hudih posledic, šele razmišljamo, nato pa Boga dan in noč prosimo, da nas popelje iz stiske. Če ne pride do rešitve po naši volji, ga v neveri kmalu zapustimo. Res pa je, da ogromno ljudi v nevednosti sploh nikoli ne moli, zato brez Boga nenehno delajo napake, na žalost nekateri celo življenje.

        Po duhovni plati bi vam rad priporočil, da glede vsake trditve, ki je zapisana v Svetem pismu, obvezno upoštevamo tudi druga besedila SP, ki se medsebojno pojasnjujejo, dopolnjujejo, itn.

        Gospod Jezus je dejal: “Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo” (Mt 5,39). Da bi to pravilno dojeli, bi bilo potrebno pojasniti še vrsto besedil SP, ki to misel dopolnjujejo, in iz katerih je razvidno, da Jezus s tem prav gotovo ni mislil, naj pustimo, da nas nekdo lahko neovirano ponižuje, tepe, žali, goljufa, krade …

        Gospod Jezus nas z omenjenimi besedami takratnega časa in prostora (Orient pred več kot 2000 leti) v bistvu svari, naj na psihično in fizično nasilje nikoli ne reagiramo z istimi nasilnimi sredstvi, saj se z njimi zlo samo povečuje. Tako nam govori, naj se hudobnežu upremo predvsem z duhovno veličino, katero sami po sebi gotovo ne zmoremo, lahko pa nam jo podari Gospod, od katerega prihaja vsak dober dar, še zlasti, če ga za to ponižno prosimo v molitvi. Da bi to pravilno razumeli, je treba, kot že rečeno, upoštevati tudi druga besedila, na primer besedilo iz 12. poglavja Pisma Rimljanom, kjer nam Božja beseda govori:

        “Nikomur ne vračajte hudega s hudim. Pred vsemi ljudmi skušajte skrbeti za dobro. Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi. Ne maščujte se na svojo roko, ljubi, ampak dajte prostor Božji jezi, saj je pisano: Moje je maščevanje, jaz bom povrnil, pravi Gospod. Nasprotno: Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti; če je žejen, mu daj piti; če boš namreč delal tako, boš sipal žarečega oglja na njegovo glavo. Ne daj se premagati hudemu, temveč premagaj húdo z dobrim” (Rim 12,17-21).

        Bog z vami in vašimi bližnjimi!

        Odgovori
        • Miro says:
          8. julija, 2015 at 18:59

          Se opravičujem, ker me je zdelala huda vročina (oh, to vreme) in bi rad popravil uvodni stavek, ker sem tudi sam “zamočil” pri vrstnem redu.

          Pravilno se glasi: … prepričan sem, da je pri obravnavi vsakega človeškega problema najbolj pomembno, da se najprej v molitvi priporočamo Svetemu Duhu, potem se seznanimo s tistim, kar nam hoče povedati Božja beseda in šele nato delujemo.

          Odgovori
          • Marjana says:
            9. julija, 2015 at 13:03

            Spoštovani g. Miro !

            Hvala za Vaš trud, razlago , molitve.
            Dovolite mi še nekaj mojih misli, pa me prosim popravite, če ne razmišljam prav. Ravno sedaj berem knjigo Arški župnik Sveti Janez Vianej. V tej knjigi sem zasledila, koliko trpljenja je morala preživeti ta Sveta oseba na svetu, Bog že ve zakaj in kako kaj dopušča.
            V psalmih v Svetem pismu beremo, da BOG preizkuša vsakega, vernega in nevernega. Job je bil zelo pravičen mož, bi rekli brez greha, pa se je znašel v strašni obupni stiski.
            Jaz razumem, da nam Gospod hoče nekaj povedati, da se potem poboljšamo oz zdržimo in nekaj iz nas naredi. Primer je Sveti Pavel.

            Jezus je rekel, na svetu boste prihajali v stiske, vendar se ne bojte jaz sem svet premagal.
            Vem, da v življenju ne ravnamo prav, dostikrat prepozno za popravek, jaz sama se žrem za nazaj, zakaj nisem Boga prej prosila in molila mogoče ne bi prišla v stisko, vendar sem ugotovila, kaj mi je hotel povedati, da se je treba spreobrniti, da je potrebno drugače živeti. Bo že pomagal saj je rekel prosite in boste prejeli.
            Ne razumem pa zakaj toliko trpljenja pri Svetih oz. Svetnikih.

            Zelo rada berem Vaše komentarje, razgljabljam in premišljujem, se sprašujem ZAKAJ???, vendar vsega bomo izvedeli tu.
            Želim Vam obilo uspeha, blagoslova in razsvetljenja od Svetega Duha.

            Še enkrat hvala za vse.

  7. marjana says:
    24. junija, 2015 at 11:46

    Spoštovani G. Miro

    Lepo pozdravljeni. Prosila bi za nasvet.

    Kolegica mi je večkrat rekla, naj grem na jogo z njo. Sem povedala, da iz verskega razloga ne grem in me je samo debelo gledala. Kako ji naj dopovem da to ni dovoljeno, ali naj bom tiho, ali kaj naj naredim.

    Drugo vprašanje pa je, ali naj nekam napišem, kakšno je bilo moje srečanje z Jezusom, koliko darov in pomoči sem prejela že, razmišljala sem o izdaji kakšnje knjižice samo ne vem, kakšno mnjenje imate vi o tem, vse doživetja tudi zaradi svojih grehov bi lahko pisala, če se ne bi podpisala.

    In še eno vprašanje oz. sem razmišljala, da na tej spletni strani, ko se ogromno ljudi obračamo na Vas za molitev in nasvete, če je kje kaka uvodna stran mogoče kje ste, od kdaj delujete ali kaj podobnega. Ne zamerit mojim vprašanjem, želim Vam obilo blagoslova, spominjala se Vas bom v molitvi.

    Odgovori
    • Miro says:
      24. junija, 2015 at 18:41

      Pater James Manjackal o jogi:

      http://www.kurescek.org/index.php?option=com_content&view=article&id=71%3Aoe-james-o-jogi&catid=42%3Aseminar-o-jamesa&Itemid=77&lang=sl

      Glede dveh vprašanj, ki jih omenjate, bi vam sam priporočil, da se v molitvi večkrat priporočate Svetemu Duhu za preudarno ravnanje v skladu z Božjo voljo. Da naše misli, želje, predstave … ne bi postale nevarne zvodnice, ki bi nas zapeljale v nekaj, kar ni po Božji volji, še posebej prosimo Svetega Duha za dar razločevanja. Za vaše tretje vprašanje pa mislim, da je pravi naslov g. administrator.

      Bog vas obilno blagoslovi in osreči na vaši življenjski poti!

      Odgovori
      • Miro says:
        24. junija, 2015 at 21:11

        Ga. Marjana, v dopolnitev mojemu gornjemu odgovoru, da bi bil bolj jasen, še naslednje: Vaši kolegici ste pravilno odgovorila in tudi pravilno ravnala, ker se niste udeležila joge. Če pa bo še priložnost, bi bilo dobro, da ji svoje stališče bolj pojasnite, zakaj ne greste na jogo. Kako je z jogo s krščanskega vidika, je dobro razvidno iz razmišljanja p. Jamesa Manjackala.

        Če imate v srcu resnično željo, da bi ljudem pričevala o prejetih darovih in o svojih duhovnih doživetjih v neki pisni obliki, in sicer z namenom, da bi jim pomagala verovati, upati in ljubiti, je to odlična želja. Kljub temu je treba po nauku svetnikov (o tem je veliko pisal tudi sv. Janez od Križa) vse misli, želje, predstave … celo naše najboljše želje in namene dosledno preverjati v luči Svetega Duha, če so resnično v skladu z Božjo voljo. In če so res, vam bo Sveti Duh, prej ali slej, na nek način dal vedeti, kako to, kar želite, z Njegovo pomočjo tudi uresničiti. Upam, da sem bil sedaj bolj jasen.

        Bog z vami v vsaki življenjski situaciji!

        Odgovori
    • Administrator says:
      2. julija, 2015 at 0:06

      Pozdravljena Marjana,
      mogoče sem malo pozen a vendar bom odgovoril.

      Sam sem se tudi mnogo, mnogo let ukvarjal z jogo in me je to oddaljilo od Boga in cerkve… V iskanju neke notranje sreče in miru sem zašel tudi v vode joge in raznih nekrščanskih meditacij… Da nebi preveč razlagal si poglejte kaj pravi p. James kar je že navedel gospod Miro zgoraj. P. James izhaja iz Indije in kot krščanski duhovnik pozna korenine joge in kakor karizmatik ima izkušnje v tej smeri. Lahko si preberete tudi članek, ki je bil objavljen na naših straneh: http://www.molitev.net/stopi-na-pravo-pot.html/comment-page-1#comment-7652

      Če ste imela izkušnje z Jezusom, lahko poveste svojo zgodbo, prosil bi vsaj, da ne razkrivate svojih osebnih podatkov. Če vas je izkušnja z Jezusom pripeljala nazaj v cerkev, nazaj k spovedi, nazaj k maši, nazaj k obhajilu, nazaj k molitvi,… ste na pravi poti. S tem ko poveste svojo zgodbo pričujete tudi drugim, da je Jezus živ in navzoč med nami tudi danes…

      Kar se tiče od kod smo, bi samo omenil iz različnih koncev Slovenije. Ta stran je nastala iz čisto slučajnega navdiha, molitvenih internetnih strani ki obstajajo v tujini. Piko na i za resnični nastanek pa je bil, ko je umrla ena mlada punca pri 13 letih za levkemijo. Druga in zame osebno najbolj nagovorjena zadeva, da res postavim to stran je bil navdih v Međugorju. Tam sem se zares odločil, da pričnemo v Sloveniji z molitveno internetno skupino, v kateri skupaj molimo za vse potrebe. Da bi samo eden molil za vse potrebe, ne gre. Najbolj pa pride do izraza, da se zbere večje število molilcev, ki si pomagajo med seboj. Tisti ki je daj neko izkušnjo skozi, najbolj razume sotrpečega z istim problemom…..

      Sam se podpisujem kakor Administrator, saj ni pomembno kdo sem, če pregledate prve objave teh straneh nekje v leto 2008 boste opazili da sem se podpisoval kakor Molitev, ker pa so nekajkrat uporabili ta vzdevek tudi drugi, sem se odločil za Administrator….. Sam si prizadevam živet po krščanskih načelih, ki mi pomagajo, da živim mirno, ljubeznivo in znam premagovat vsakdanje težave v službi, družini z več otroci, … Z Božjo pomočjo….

      Če zaključim, veliko med nami, ki smo vključeni v to internetno molitveno skupino; molimo, hodimo k maši, prejemamo obhajila, se spovedujemo in darujemo za bližnje na tih zelo tih način. Le Bog ve za naše drobcene žrtve. Ko je človek povezan z Bogom, ne potrebuje ne joge niti drugih stranpoti…. Vse je urejeno v Bogu in z Božjo pomočjo.

      Bog vas obilno, obilno blagoslovi.
      Administrator

      Odgovori
      • Marjana says:
        2. julija, 2015 at 16:21

        Spoštovani G. Administrator.
        Hvala za vse lepe besede, nasvete in priloženo priponko o škodljivosti joge, vedeževanja, horoskopov itd…Tudi meni se je življenje sesulo, vse je šo narobe ampak Jezus je usmiljen, ni me pustil, da propadem totaln0 v breznu greha. Hvala in Slava mu vekomaj, nikoli se mu ne bom mogla zahvaliti, tudi, če bi se vsak dan 24 ur na dan zahvaljevala. Spoznala sem, da je Božja ljubezen neizmerna. Včasih sem rekla, zame je prepozno, pa sem zaslišala glas, nikoli ni prepozno.
        Jaz bi prosila, da bi več takih stvri objavili, mogoće vsak teden, ali vsak mesec, da si pomnagamo med seboj. Prosim Vas, spomniteme se mer v molitvi in moje družine. Bog Vam poplačaj. Jaz res nisem vedela, da je vse to poičetje greh, horoskov smo brali kot bi bral napovednik filmov, noben se tega skoraj ne zaveda. O ljubi BOG pomagaj nam.

        Hvala še enkrat za vse, Božje usmiljenje pomagaj nam.

        Odgovori
  8. irena says:
    24. junija, 2015 at 8:58

    Prosim za pomoc. Mi lahko kdo pove kje bi lahko dobila svetinijco Sv. Juda Tadeja. Pri nas v knjigarni Ognjisca jo nimajo. Mogoce kdo ve kje naj jo najdem. Hvala in naj vas Bog obilno blagoslovi.

    Odgovori
    • Miro says:
      24. junija, 2015 at 18:56

      Ga. Irena, sam žal ne vem, kje bi lahko dobili svetinjico sv. Juda Tadeja. Lahko vam sporočim le, da na gorečo priprošnjo k sv. Judu Tadeju lahko odkrijete veličastno svetinjico upanja v Božje usmiljenje, in to v vašem srcu, kjer vas na pričakuje Gospod Jezus, da se srečate z Njim v moči Svetega Duha.

      Srečno po Božji milosti!

      Odgovori
  9. irena says:
    8. junija, 2015 at 8:29

    Pozdravljeni!
    Ponovno prosim za nasvet. Ze 10 let trpim za hudimi depresijami… zdravila na zdravila pa ni nic bolje. Strah me je glede mojega in sinovega zdravja. Glede stvari ki so jih morda zagresili moji predniki in kar se odraza zdaj v neki bolezni. Ne vem vec kako naprej. Molim pa imam obcutek da molitve niso uslisane. Kaj naj se storim. Vsak dan je slabse. Kako in h komu naj molim, prosim za pomoc da se resim tega pekla. Ker na koncu predora ne vidim vec luci.
    Bog z vami in hvala vam.

    Odgovori
    • Irena says:
      8. junija, 2015 at 21:09

      Draga gospa!

      Preden Vam odgovori administrator, vam morda lahko jaz kako pomagam. Po poklicu sem diplomirana psihologinja.
      Zdravila niso vedno edina pot do ozdravitve depresije. Ali ste že kdaj pogledali spletno stran DAM? Tam dobite nasvete izključno za depresijo.

      Depresija je lahko tudi pokazatelj, da svojih čustev ne znamo izraziti. Ali znate izraziti svoja čustva, predvsem jezo? Ali poveste, če vam kdaj kaj ni prav?
      Za depresijo pomaga tudi psihoterapija, predvsem kognitivna, to pomeni, da spremenimo svoje gledanje na stvari. Ali ste že poskusili s psihoterapijo? Na spletni strani DAM najdete seznam terapevtov, tudi brezplačnih, če se ne motim.
      Ali ste dovolj fizično aktivni, če ste lahko? Ali greste dovolj v družbo? Ali poskrbite za stvari, ki vas osrečujejo?
      Vse to pomaga. Ali se ukvarjate le s sinovo boleznijo? Ne bi bila rada preveč pametna, toda morda je tudi njegova bolezen povezana z vašo depresijo. Če se njegova bolezen ne izboljša, lahko zamenjate zdravnika. Prav tako lahko zamenjate zdravnika tudi zase in si najdete psihoterapevta. Če ste v krizi, lahko pokličete tudi zaupni telefon 116 123.

      Toliko zaenkrat. V upanju, da se bo zdravje izboljšalo sinu in vam, vas lepo pozdravljam

      Odgovori
      • irena says:
        9. junija, 2015 at 8:44

        Pozdravljeni. Hvala za izcrpen odgovor. Na vsa uprasanja glede tega kako poskrbim zase bi lahko odgovorila z eno besedo- NIC. Zaprla sem se pred svetom. Nikogar nocem videti. Zelim biti samo sama s svojimi problemi. Grozno ampak ne vem kaj ukreniti. Zacela sem hoditi k psihologinji. Bila sem zdaj sele 1x pa me je ze strah neuspeha.

        Hvala v za pomoc… lp, Irena
        Naj vas Bog obilno blagoslovi.

        Odgovori
        • Irena says:
          9. junija, 2015 at 13:25

          Gospa, začnie delati vse to, kar sem vam naštela. Ne zapirajte se pred svetom.

          LEP pozdrav

          Odgovori
        • Veronika says:
          9. junija, 2015 at 15:53

          Draga Irena !

          Edina rešitev, ki bo trajala večno je molitev. Bog te zelo ljubi, je vsemogočen , zato mu odpri svoje srce. Strah je delo nekoga drugega. Govorim iz lastnih stisk in izkušenj. Ko trpimo se spomnimo na Boga, ga molimo , prosimo in ne da bi se zavedali nam molitev postane radost in veselje. Težave izgubijo svojo težo in z Bogom je resnično lepo , tudi ko nam je hudo !
          Pogum, molim tudi zate in tvoje drage ! ( moja hči se je preko vztrajne molitve rešila depresije, brez tablet )

          Odgovori
    • Administrator says:
      10. junija, 2015 at 9:36

      Draga Irena, osebno vam priporočam, da se obrnete na frančiškanski center za družine : http://fdinstitut.si/skupine-2/skupina-za-starse-otrok-s-kronicno-boleznijo/

      Mi smo imeli v družini ene težave in od vseh ustanov ( zdravnikov, psihologov, psihiatrov,…), ki smo jih dali skozi so nam pri frančiškanskem cetru v Ljubljani najbolje pomagali.

      Želim vam vse, vse dobro Bog vas obilno blagoslovi

      Odgovori
  10. irena says:
    29. maja, 2015 at 9:29

    Prosim za nasvet. Imam dva rozna venca. Eden, ki ga nosim ima poskodovano cudodelno svetinijco zato bi rada z drugega vzela neposkodovano svetinijco in jo dala na rozni venec ki ga nosim. Vendar se bojim da bi s tem ko bi podirala in popravljala rozni venec le tega oskrunila kar pa nocem. Mi lahko kdo pove ali lahko to storim ali ne. Hvala vam…

    Odgovori
    • Administrator says:
      29. maja, 2015 at 22:53

      Draga Irena, rožnega venca ne boš oskrunila, če pač želiš iz dveh naredit enega dobrega. Lahko pa daš duhovniku še da ti ga blagoslovi.

      Bog te obilno blagoslovi

      Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja