Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Spomnimo na spodbuden, za življenje koristen članek:
NASVETI SV. IGNACIJA LOJOLSKEGA, KI VODIJO V MIR IN SREČO (Aleteia, 20/01/22)
SV. IGNACIJ JE IZOBLIKOVAL TEMELJNO NAČELO, KI GA SPREMLJATA DVA SKRIVNOSTNA SLOGANA: “SVETA BREZBRIŽNOST” IN “MAGIS”
Naš življenjski ritem je hiter. Skoraj vsako sekundo prejemamo številne dražljaje – zvoke, vonjave, sporočila … Več informacij ko imamo, težje se osredotočamo in poglobljeno razmišljamo. Posledično čutimo praznino, kaos. Ne občutimo sreče.
1. POGLOBITE SE V TO, KAR JE TUKAJ IN ZDAJ
Ni torej nenavadno, da dandanes iščemo tišino in načine, kako izboljšati koncentracijo. Ravno zaradi tega so postale tako priljubljene tehnike čuječnosti in elementi duhovnosti z Daljnega vzhoda.
Pozabljamo pa, da v našem duhovnem izročilu že več kot štiri stoletja jezuiti ponujajo duhovne vaje, kjer sta ključni prav koncentracija in osredotočenost na tukaj in zdaj.
Bog govori potiho. Če ga torej želimo slišati, se moramo osredotočiti na sedanji trenutek. Včasih ni dobro razmišljati preveč vnaprej. Namesto tega se lahko ustavimo, opazujemo stvari, na katere ponavadi nismo pozorni, in prisluhnemo svojim občutkom, ki jih še prepogosto potlačimo. Razmislimo lahko tudi, katere dejavnosti lahko opustimo, da bi si tako lahko vzeli več časa.
2. BODITE HVALEŽNI
Osredotočanje na tukaj in zdaj nam omogoča, da se čudimo vsemu, na kar običajno nismo pozorni, ter postanemo hvaležni za te stvari. Z občudovanjem opažamo naravo, prek katere govori Stvarnik. Zahvaljujemo se mu lahko za to, kar nas obdaja. Čuječnost nam omogoča, da na primer opazimo, da je bila oseba, s katero smo pravkar govorili, prijazna do nas.
Nekatere stvari – kot je dejstvo, da imamo kaj jesti in ne živimo na vojnem območju – se zdijo samoumevne, vendar za mnoge ljudi na svetu niso … Nagnjeni smo k temu, da se pritožujemo o vsem, a bomo vsekakor duhovno in na splošno srečnejši ljudje, če bomo pogosteje opažali dobroto in se zanjo zahvaljevali.
“Hvala Bogu, našemu Gospodu za prejete dobrote,” je prva točka najpomembnejše Ignacijeve vaje – preizkusa vesti, ki je sicer znana kot četrt ure ljubeče pozornosti.
3. RAZMIŠLJAJTE O SVOJEM ŽIVLJENJSKEM CILJU
Ko gledamo na svet okoli sebe, ki je poln raznoraznih opravkov, se nam lahko včasih vse zdi nesmiselno. Zato je dobro razmišljati o tem, da smo ustvarjeni iz ljubezni, da smo ljubljeni in zaželeni, čeprav je včasih tem besedam tako težko verjeti.
Sv. Ignacij je oblikoval naslednje načelo, ki ga je imenoval za prvo in temeljno: “Človek je ustvarjen, da slavi Boga, našega Gospoda, in ga časti ter tako rešuje svojo dušo.” Sprva besede zvenijo ostro. Človek mora biti božji služabnik, častiti mora Boga, ne da bi pri tem imel kaj besede. Prav tako ne najdemo namiga na milost, ki bi pomagala človeku …
Toda ne smemo pozabiti, da nas je Bog ustvaril iz ljubezni in si želi, da bi bili srečni. Največja sreča za nas pa je odkrivanje njegove prisotnosti. On sam – polnost ljubezni – je cilj naše življenjske poti. Če imamo v mislih ta naš življenjski cilj, bomo lažje našli notranji red in harmonijo.
Osredotočenost na cilj spremeni naš odnos do časovnih, minljivih stvari in stvari – vodi v svobodo (čemur jezuiti pravijo “sveta brezbrižnost”). Če se temu idealu še malo približamo, bomo v življenju lažje sprejemali dobre odločitve in izbirali večje dobro (za jezuite “magis”).
4. BREZ OBSOJANJA SKUŠAJTE RAZUMETI, KAJ VAM PRAVI DRUGA OSEBA
“Vsak dober človek bi moral biti bolj pripravljen na odrešenje svojega bližnjega kot pa na njegovo obsojanje. In če ga ne more rešiti, naj ga vpraša, kako on razume odrešenje; in če ga razume narobe, naj ga ljubeče popravi. In če to ni dovolj, naj poišče vsa sredstva, ki so primerna za to, da bi se, ko razume odrešenje, odrešil.”
Koliko boljše življenje za vse na svetu bi bilo, če bi upoštevali to pravilo. Tako radi kritiziramo druge, namesto da bi jih poskušali razumeti! Sv. Ignacij je predlagal to pravilo, ker je vedel, da se duhovni razvoj človeka ne skriva le v odkrivanju Boga v tišini, temveč tudi v pravilnem odnosu do ljudi, s katerimi se srečujemo vsak dan.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/01/20/nasveti-sv-ignacija-lojolskega-ki-vodijo-v-mir-in-sreco/
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Preberite še:
“PSIHOLOG” SVETI IGNACIJ LOJOLSKI SVETUJE, KAKO RAVNATI S ČUSTVI
https://si.aleteia.org/2018/11/23/psiholog-sveti-ignacij-lojolski-svetuje-kako-ravnati-s-custvi/
KO SE SOVRAŽNIK, HUDIČ, HOČE BORITI S CERKVIJO, TO NAJPREJ NAREDI TAKO, DA POSKUŠA IZSUŠITI NJENE IZVIRE IN PREPREČITI MOLITEV
Papež Frančišek: »Vse v Cerkvi se rodi iz molitve in vse raste iz milosti molitve. Ko se sovražnik, hudič, hoče boriti s Cerkvijo, to najprej naredi tako, da poskuša izsušiti njene izvire in preprečiti molitev. Na primer, to vidimo v določenih skupinah, ki soglašajo, da bodo izvedle cerkvene reforme, spremembe v življenju Cerkve in vseh organizacij, v medijih vse informirajo … A ni videti molitve, se ne moli. To moramo spremeniti, sprejeti moramo to odločitev, ki je nekoliko močna … Zanimiv je predlog, zanimiv. Samo z razpravami, samo z mediji. A kje je molitev? Molitev je tista, ki odpira vrata Svetemu Duhu, ki v naprej navdihuje. Spremembe v Cerkvi brez molitve niso spremembe Cerkve. So spremembe skupine. In ko se sovražnik hoče zoperstaviti Cerkvi, najprej poskuša izsušiti njene izvire ter ji tako preprečiti molitev. Če izgine molitev, se nekaj časa zdi, da vse lahko gre naprej kot vedno, a kmalu zatem se Cerkev zave, da je postala kakor prazen ovoj, da je izgubila pomembno os, da nima več vrelca topline in ljubezni.« (odlomek iz kateheze svetega očeta o Cerkvi kot učiteljici molitve in vere, 14.4.2021)
Celotna kateheza na: http://arhiv.mirenski-grad.si/kateheza-cerkev-uciteljica-molitve
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAKO JE JEZUS NAVZOČ V EVHARISTIJI?
Jezus Kristus je navzoč v evharistiji na edinstven in neprimerljiv način. Navzoč je namreč resnično, stvarno in bistveno: s svojim telesom in svojo krvjo, s svojo dušo in svojim božanstvom. V evharistiji je torej ves Kristus, Bog in človek, navzoč na zakramentalen način, to je pod evharističnima podobama kruha in vina.
KAJ POMENI TRANSSUBSTANCIACIJA?
Spremenjenje bistva (transsubstantiatio) pomeni spremenjenje vsega bistva kruha v bistvo Kristusovega telesa in vsega bistva vina v bistvo njegove krvi. To spremenjenje se izvrši v evharistični molitvi z učinkovitostjo Kristusove besede in z delovanjem Svetega Duha. Čutno zaznavne značilnosti kruha in vina, torej “evharistični podobi”, pa ostaneta nespremenjeni.
ALI LOMLJENJE KRUHA RAZDELI KRISTUSA?
Lomljenje kruha ne razdeli Kristusa. Ves Kristus je navzoč v vsaki od podob in ves v vsakem njunem delu.
Kompendij KKC, 282-284
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
MOLIMO K SV. IRENEJU ZA EDINOST
O Bog, ki si poklical škofa sv. Ireneja,
da bi potrdil resnični nauk in mir Cerkve,
po njegovi priprošnji podeli,
da bomo, prenovljeni v veri in ljubezni,
vedno skrbeli za edinost in slogo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Tvojem Sinu,
ki s Teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Štiri srčne molitve za edinost kristjanov na:
https://si.aleteia.org/2024/01/24/4-srcne-molitve-za-edinost-kristjanov/
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
ODLOČITE SE ZA JEZUSA! V NJEM JE VAŠ MIR IN RADOST
Dragi otroci, tudi danes vas kličem: Ne, ne sprejmite tistega, kar vam svet nudi in daje. Odločite se za Jezusa! V Njem je vaš mir in radost. Odločite se in odprite se Njemu, da vas bo On vodil. In še posebej, dragi otroci, odprite se Svetemu Duhu. Molim, dragi otroci, za vse vas, da bi se bolj odprli. Molim za vse vas in posredujem za vse vas pri svojem Sinu. Hvala vam, dragi otroci, tudi danes, ker ste odzvali mojemu klicu.
Sporočilo Kraljice miru po vidcu Ivanu Dragičeviću, 6. september 2016
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
Po spodbudi Kraljice miru se odločimo za Jezusa.
Odprimo se Svetemu Duhu in ga ponižno prosimo
za pomoč pri hoji za Jezusom.
MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
PAPEŽ FRANČIŠEK: LJUBEZEN DO BOGA IN DO BLIŽNJEGA STA DVA OBRAZA ISTE MEDALJE
Neki pismouk je vprašal Jezusa: »Katera zapoved je prva med vsemi?« (v. 28). Odgovori tako, da navede tisto izpoved vere, s katero vsak Izraelec začne in konča svoj dan, ki se začenja z besedami: »Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod je edini!« (5Mz 6,4). Na ta način Izrael ohranja svojo vero v temeljni resničnosti celostno, saj je samo en Gospod in ta Gospod je »naš« v smislu, da se je vezal z nami z neločljivo pogodbo in nas je ljubil, nas ljubi in nas bo za vedno ljubil. In iz tega vira ljubezni Boga, Gospoda, izhaja za nas dvojna zapoved: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše, z vsem svojim mišljenjem in z vso svojo močjo… Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (vv. 30-31).
Odlomek iz nagovora svetega očeta (nedelja, 4. november 2018)
Celoten nagovor na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2018-11/papez-francisek-ljubezen-do-boga-in-do-bliznjega-sta-dva-obraza.html
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Svetniki in svetnice nas učijo moliti in ljubiti v Gospodovem imenu
MOLITEV SV. FAVSTINE ZA BOŽJO LJUBEZEN
PREMILI JEZUS, VŽGI MOJO LJUBEZEN DO TEBE IN ME SPREMENI V SEBE;
POBOŽANSTVI ME, DA BI TI BILA PRIJETNA MOJA DEJANJA. NAJ TO POVZROČI
MOČ SVETEGA OBHAJILA, KI GA PREJEMAM VSAK DAN (Dn 1289).
Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!
SVETA BERNARDKA O TRPLJENJU IN PONIŽNOSTI
Nenehno moram umirati v sebi in brez pritoževanja sprejemati preizkušnje. Pri svojem delu, trpljenju in ljubezni nimam druge priče kakor njegovo srce. Kdor koli ni pripravljen vsega pretrpeti za Ljubljenega in v vseh stvareh izpolnjevati njegove volje, ni vreden sladkega imena Prijatelja, kajti tu spodaj Ljubezen brez trpljenja ne obstaja.
“HVALEŽNOST JE ENO IZMED GLAVNIH ZDRAVIL ZOPER NAPUH” (Aleteia, 24/01/24)
TRDA JE POT DO PONIŽNOSTI. POGOVOR Z JEZUITOM P. JANEZOM POLJANŠKOM O NAPUHU IN ZDRAVILIH ZANJ
Videti je, kot da živimo v zlati dobi napuha. Mediji in družbena omrežja podžigajo samovšečnost, domišljavost, primerjanje. A “važenje” je že prastar problem. O napuhu in zdravilih zanj je v pogovoru za revijo Božje okolje spregovoril jezuit p. Janez Poljanšek.
KAJ SPLOH JE NAPUH IN OD KOD IZVIRA?
Če pogledamo v Sveto pismo, lahko rečemo, da je napuh nekaj izvornega, izvirnega. “Ne bomo služili!” so rekli uporni, padli angeli. “Če bosta jedla od tega drevesa, bosta kakor Bog,” je zvito predlagala stara kača, oče laži. Zdaj nista Bogu podobna, zdaj nista nič, jejta in bosta postala nekaj.
Hoteti biti nekaj, videti sebe večje, kot smo v resnici, to je napuh. Človek ne reče le “Boga ni”, temveč tudi “jaz sem Bog”. Babilonski stolp, povzdigniti se do neba, polastiti se Božjega mesta, to je napuh.
ZAKAJ NAPUH IMENUJEMO GLAVNI GREH?
Pri verouku smo se učili, da poznamo sedem glavnih grehov in napuh je prvi na spisku, ker iz njega izvirajo drugi (požrešnost, nečistost, lakomnost, jeza, lenoba, zavist). V vzhodni puščavski tradiciji so napuh razdelili na dva dela: častihlepnost oz. domišljavost in napuh.
Pri častihlepju potrebujemo druge ljudi, ki nas občudujejo, hvalijo, potrjujejo, da smo nekaj vredni, pri napuhu pa ne potrebujemo ljudi niti Boga, ker smo nad vsemi, vse sodimo in obsojamo, nad njimi gospodujemo, ne obračamo se na Boga s prošnjo za pomoč, ker smo samozadostni, itd.
Strast napuha je težko prepoznati in obvladati, saj se hrani tudi z našimi krepostmi. Bolj ko duhovno rastemo in urejamo svoje življenje, bolj smo v nevarnosti, da se povzdigujemo nad druge in jih obsojamo.
V KATERIH KONKRETNIH OBLIKAH SE NAJPOGOSTEJE KAŽE NAPUH?
Kaže se v želji po časti in oblasti, v gospodovanju nad drugimi, v sojenju in obsojanju drugih in Boga, v samozadostnosti, ko nam Bog ni potreben, v poniževanju drugih in tudi sebe, kadar se imamo za žrtve in se zaničujemo, ko se bojimo poraza, neuspeha, ponižanja; kaže se v perfekcionizmu, v pretenzijah oz. domišljanju, kaj vse nam pripada, kakšne krivice se nam dogajajo, v zahtevah, ki jih imamo do ljudi in do Boga, kakšni bi morali biti in kako bi morali ravnati, v manipulaciji z drugimi, v raznih oblikah narcisizma itd.
ALI LAHKO PREVZETEN ČLOVEK SPOZNA BOGA?
Bog se more razodeti vsakemu človeku, vendar ima pri napuhnjenih, napihnjenih težje delo, da jim pride do srca. V evangeliju vidimo, kako težko je Jezus omehčal srca tistih, ki so se imeli za pravične in so obsojali druge.
Nagovarjal jih je enkrat blago s prilikami, drugič trdo z opomini, z vzkliki “gorje vam”, a je v glavnem naletel na gluha ušesa in na vedno večjo sovražnost, ki ga je pripeljala na Kalvarijo.Vendar Bog ne odneha: osvojil je ošabnega Pavla in ga naredil za apostola narodov, premagal je Frančiška Asiškega, Ignacija Lojolskega in podobne, ki so bili zelo častihlepni. Njihove strasti je preustvaril tako, da so po spreobrnjenju v ljubeči ponižnosti delali vse v Božjo slavo. Prevzeten človek mora pasti s konja in sesti na osliča, spoznati in sprejeti mora, da je “siromak in bednež, ubog, slep in nag” (Raz 3). In to je delo Božje milosti.
SE NAPUH LAHKO PREPLETE TUDI Z NAŠIMI NOTRANJIMI RANAMI, NEODPUŠČANJEM? TEŽKO JE DRUGEMU PRIZNATI, DA NISMO DELALI PRAV; DA SMO SE MOTILI …
V ozadju je naše veliko vprašanje, ki nas spremlja že od rojstva: Ali smo kaj vredni? Rane, ponižanja, krivice nam jemljejo občutek, da smo dragoceni in ljubljeni. Težko je živeti v zavesti, da smo neljubljeni, nesprejeti, nezaželeni itd. Če bomo poleg tega še priznavali svoje grehe in napake, bo ta zavest še težja. Drugi nas res ne bodo marali, si mislimo, zato ne odpiramo svojih slabosti in občutij, ki nas težijo.
Rešitev je v tem, da poglabljamo in se utrjujemo v zavesti, kdo smo v resnici. To nam je razodeto v Božji besedi, v zakramentih, v Cerkvi: Božji izvoljenci smo, sveti in ljubljeni …
ZDI SE, KOT DA JE NAPUH V OZADJU ŠTEVILNIH VSAKDANJIH DRUGIH GREHOV – SPOVEMO SE NEKEGA DRUGEGA GREHA, V BISTVU PA GA JE POVZROČIL NAPUH. KAKO VI PRI SPOVEDOVANJU ODKRIJETE GREH NAPUHA IN KAJ V TEM PRIMERU PRIPOROČATE SPOVEDANCU?
Napuha se ljudje ne spovedujemo kaj dosti, preveč se skriva. Tudi ne pomaga svetovati človeku, naj ne bo ošaben. Bolje je pokazati pot, ki pelje k ponižnosti.
Najprej je to molitev, kajti ponižnost je sad spoznanja Boga, izkustva Božje svetosti in skrivnosti. V molitvi spoznavamo, da smo majhni, grešni, krhki – takšno spoznanje vodi v ponižnost. Napuh ni to ali ono dejanje, napuh je ozračje, ton, barva vsega, kar živimo in delamo. In tega ne moremo spremeniti s svojo voljo, z opustitvijo nekega grešnega dejanja.
Samo Bog nas more vreči na tla (kot Pavla), nas spraviti na kolena (prek preizkušenj, skušnjav, dogodkov, ljudi …), se nam razodeti po svoji besedi
“Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!” je vzkliknil Peter po čudežnem ulovu (Lk 5). Ali prerok Izaija, ko je v svetišču doživel Božjo slavo. Ponižnost je posledica spoznanja, da smo obdarovani. Kaj pa imaš, česar ne bi prejel, sprašuje Pavel. Zakaj se torej hvališ in povzdiguješ? Ignacij Lojolski v duhovnih vajah kaže tole pot k ponižnosti: najprej duhovno uboštvo (notranja svoboda, nenavezanost), iz tega sledi prenašanje krivic in sramotenja, to pa pelje v ponižnost.
NAPUH SI DOMIŠLJAVO PRIPISUJE ZASLUGE NEKOGA DRUGEGA, A KONEC KONCEV SMO VSE, KAR IMAMO, PREJELI, SMO OBDAROVANI, KOT PRAVITE. ALI K PONIŽNOSTI SPADA TUDI HVALEŽNOST?
Hvaležnost je eno izmed glavnih zdravil zoper napuh. Očiščuje nas pretenzij, domišljanja, da nam nekaj pripada, da se nam godijo krivice. Če gojimo hvaležnost, v nas umirajo zahteve, kakšni morajo biti drugi, kako morajo ravnati. V vsem se zahvaljujte, spodbuja sv. Pavel. Tudi v preizkušnjah, v neuspehih, v težavah. Nad vsem bedi ljubeča skrb Božje previdnosti. Hvaležnost rojeva bližino, prijateljstvo.
Pred leti je nekdo, ki je bil v Cerkvi zelo poznan in slaven, skoraj oboževan, izjavil, da sploh nima prijateljev. To me je presenetilo, človek bi pričakoval, da jih ima veliko. A verjetno drži: kdor ima težnjo po gospodovanju in časti, ni sposoben bližine in prijateljstva. Vedno je v strahu, da bo prišel nekdo močnejši. V tem je tragika napuha. Spomnimo se tretje Jezusove skušnjave: “Vso oblast ti dam, če padeš predme in me moliš.” Tisti, ki gospoduje nad drugimi, je hkrati suženj in častilec Hudega. Zato ni prav, da obsojamo ošabneža, kajti že sam dovolj trpi.
KAKO RAZLOČITI GREH NAPUHA OD UPRAVIČENEGA SAMOSPOŠTOVANJA ALI PONOSA ZARADI NEKEGA DOSEŽKA? ISKRENO VESELJE ZARADI POHVALE VERJETNO ŠE NI NAPUH, KAJNE?
Napuh izhaja iz slabe, lažne podobe, ki jo imamo o Bogu in o sebi. Če je ta podoba prečiščena, pristna, bomo znali z veseljem in hvaležnostjo sprejemati tudi svoje dosežke. Do takšne pristne podobe nam seveda pomaga Božji pogled ljubezni, ki pa nas dosega tudi po bližnjih. Bog nam daje darove, po katerih nam govori: “Ti si dragocen, ti si ljubljena, rad te imam.” Ko smo enkrat slišali to Božje ljubezensko šepetanje, so darovi opravili svoje poslanstvo, lahko se poslovimo od njih. Če se darovi morda pokvarijo, je Božji nagovor še vedno veljaven in dragocen.
ALI SE LAHKO NAPUH KAŽE TUDI V TEM, DA SE DAJEMO V NIČ?
Vsekakor. Ena izmed oblik častihlepnosti je neka lažna, izkrivljena ponižnost, v kateri se človek ponižuje, obsoja, zaničuje, a vedno pod pogojem, da drugi to opazijo. Iz takšnega zaničevanja sebe prihaja užitek, kakor je dejal nekdo: “Imeti se za velikega genija ali za velikega grešnika je enako prijetno. Da le drugi to opazijo in nam ploskajo!” Ponižnost ni v tem, da hodimo s sklonjeno glavo pred drugimi, temveč da drugim ni treba sklanjati glave pred nami.
Celoten intervju je bil najprej objavljen v reviji Božje okolje 01/2023.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2024/01/24/hvaleznost-je-eno-izmed-glavnih-zdravil-zoper-napuh/
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
MOLIMO ZA PONIŽNOST V SRCU
Pridi, o Gospod, in se potopi v moje srce. Očisti in osvobodi
me vseh grehov in posveti mojo dušo. Operi jo pokvarjenosti,
zaceli rane, zatri njeno trmo, raztopi njeno hladnost in popravi
vsa razpotja. Naredi me ponižnega, da te bom razveseljeval in
da se ne bova nikoli ločila. Daj mi moči, prave vere, trdnega
upanja ter iskrene ponižnosti; daj, da bom vedno izpolnil tvojo
voljo. Amen.
(vir: Aleteia)
Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
V KAKŠNEM SMISLU JE EVHARISTIJA SPOMIN KRISTUSOVE DARITVE?
Evharistija je spomin (memoriale) v smislu, da ponavzočuje in udejanja daritev, ki jo je Kristus daroval Očetu na križu enkrat za vselej za človeštvo. Daritvenost evharistije se kaže v samih besedah postavitve: “To je moje telo, ki se daje za vas … To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas preliva” (Lk 22,19-20). Daritev na križu in evharistična daritev sta ena sama daritev. Žrtveni dar in darovalec je isti, le način darovanja je različen: krvav na križu, nekrvav v evharistiji.
KAKO JE CERKEV DELEŽNA EVHARISTIČNE DARITVE?
V evharistiji postane Kristusova daritev tudi daritev udov njegovega telesa. Življenje vernikov, njihovo poveličevanje, njihovo trpljenje, njihova molitev in njihovo delo: vse to je zedinjeno s Kristusovim hvaljenjem, trpljenjem, molitvijo in delom. Kot daritev se evharistija daruje tudi za vse žive in rajne, v odpuščanje grehov vseh ljudi in za to, da si izprosimo od Boga duhovnih in časnih dobrin. Tudi nebeška Cerkev je združena s Kristusovo daritvijo.
Kompendij KKC, 280 in 281
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
12 MISLI O LEPOTI IN POMENU EVHARISTIJE
https://si.aleteia.org/2023/06/08/12-misli-o-lepoti-in-pomenu-evharistije/
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
DUHOVNIK Nicola de Martini je napisal knjižico MOLITEV-edinstvena revolucija
Med drugim opisuje tudi NAPAKE PRI MOLITVI:
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
PRVA NAPAKA PRI MOLITVI -POMANJKLJIVA PRIPRAVA
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Prva napaka , ki jo lahko storimo, je v tem, da začnemo moliti (ali bolje izgovarjati molitvene obrazce) BREZ PRIMERNE PRIPRAVE.
Za dobro molitev sta potrebni DALJNA IN NEPOSREDNA PRIPRAVA.
V DALJNI PRIPRAVI se na primer učimo moliti pri kom, ki ima na tem področju že veliko izkušenj. Lahko preberemo tudi kakšno knjigo o uvajanju v molitev. Tudi počasno prebiranje in premišljevanje molitev, ki jih najdemo v Svetem pismu , ki jih znamo na pamet, ali tistih, ki nam jih nudi bogoslužje, nam lahko v tem smislu veliko pomaga.
Potrebna pa je tudi NEPOSREDNA PRIPRAVA:
-da se zavemo BOŽJE BLIŽINE , TO JE BLIŽINE TISTEGA, ki je vedno navzoč v našem življenju;
-da se zavemo, DA BOMO GOVORILI Z NAŠIM NAJVEČJIM SOGOVORNIKOM;
-da se poskušamo z OČMI VERE IN LJUBEZNI ZAZRETI v tistega, ki ga želimo nagovoriti, in ki nam hoče tudi sam spregovoriti.
DRUGA NAPAKA PRI MOLITVI-MNOŽICA BESED
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
IZGOVARJANJE PREVELIKEGA ŠTEVILA BESED JE ENA NAJVEČJIH NAPAK, ki jo lahko stori tisti, ki hoče moliti.
PREVELIKA MNOŽICA BESED LAHKO OVIRA RESNIČNO SREČANJE Z BOGOM.
BOG NOČE NAŠIH BESED, AMPAK NAŠE SRCE.
JEZUS je rekel: Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo muslišani zaradi svojih mnogih besed…ZAKAJ VAŠ OČE VE, KAJ POTREBUJETE PREDEN GA PROSITE” (Mt 6,7-8).
NAPAKA PRI MOLITVI-SKRB ZA ZEMELJSKE DOBRINE
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
ŠTEVILNI KRISTJANI MOLIJO PREDVSEM ZATO, DA BI KAJ DOBILI. Tudi to je grobo maličenje molitve.
Nihče ne ve, kaj in kako se mu bo obrestovalo.
TUDI NI POTREBNO, DA BI BOGA NENEHNO OBVEŠČALI O NAŠIH POTREBAH.
NAPAKA PRI MOLITVI-FORMALIZEM
——————————————————————————————————————————————————–
FORMALIZEM OBSTAJA V TEM, DA PONAVLJAMO GOLE MOLITVENE OBRAZCE, NE DA BI JIM DALI NOTRANJO VSEBINO.
Formalizem uničuje molitev, ker ugaša njenega duha, KI JE V ZAUPNI POVEZANOSTI ČLOVEKA Z BOGOM, katerega človeka notranje preoblikuje.
Mnogi kristjani prebijejo dneve, tedne in mesece, NE DA BI MOLILI, ČEPRAV NENEHNO PONAVLJAJO MOLITVICE, KI SO SE JIH NAUČILI NA PAMET.
NAPAKA PRI MOLITVI-LOČEVANJE MOLITVE OD ŽIVLJENJA
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
ZA MNOGE KRISTJANE JE MOLITEV ENO, ŽIVLJENJE PA POVSEM DRUGO.
ZMOŽNI SO TRIDESET LET MOLITI IN HKRATI TRIDESET LET PREKLINJATI.SPOSOBNI SO CELO ŽIVLJENJE MOLITI IN HKRATI CELO ŽIVLJENJE OBEKOVATI BLIŽNJEGA.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..–
To seveda ni molitev, marveč njeno grobo maličenje.
MOLITEV, KI NE SPREMINJA ŽIVLJENJA, NI MOLITEV.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je, nekateri , ki se imajo za kristjane res lahko 30 let molijo in 30 let preklinjajo in opravljajo.
Najbolj žalostno je, kadar vidiš, da se cerkvena vrata še ne zaprejo po maši in se že razlega klepet in opravljanje vse vrste, pa naj bo to čez vlado ali pa ostale ljudi.
To je res žalostno.
Tisti, ki hodi k Sveti maši, ki pravi da moli, pa ni na njem videti nobene spremembe, celo izžareva globoke rane iz sebe, RES NEKAJ NI V REDU.
SVETA BOŽJA EVHARISTIJA, KRISTUSOVO TELO, NEKAJ NAJBOLJ SVETEGA, KI OBUDI MRTVEGA NA DUHU IN TELESU, KAKO DA SE KRISTJAN NE SPREMENI?
To res ni mogoče.
Vsak, ki občuti, da nekaj ni prav, NAJ PROSI SVETEGA DUHA ZA POMOČ IN SE MU V CELOTI IZROČI.
POTREBNO JE DELATI NA SEBI; SE POPOLNOMA ODPOVEDATI GREHU, Z BOŽJO POMOČJO SE UPIRATI SKUŠNJAVI. NE BO SPREMEMBE, ČE SE ČLOVEK NE LOTI, DA SE BO UPRL GREHU IN ODPOVEDAL SAMEMU SEBI IN VZEL SVOJ KRIŽ IN GA NOSIL.
ODLOČITEV JE NAJPREJ: KAJ ŽELIM? ŽELIM DELATI DOBRO ALI ZLO?
Če nekdo kar naprej prekljinja , potemtakem se ni odločil ZA DOBRO!
Bodimo brez skrbi, GOSPOD BO NAREDIL SVOJE!