Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

6.342 Responses to Nasvet

  1. Miro says:

    KATEHEZA O NEVOŠČLJIVOSTI IN NAPUHU

    Nevoščljivost ne prenese sreče drugega človeka in izhaja iz popačenega odnosa med sovraštvom in ljubeznijo: nekdo želi drugemu zlo, na skrivaj pa si želi biti kot on. Drugi je epifanija tega, kar bi jaz rad bil, a to v resnici nisem. Korenina te grešljivosti je napačna predstava o Bogu: človek ne sprejme, da ima Bog svojo logiko, ki je logika ljubezni, človek pa bi mu rad vsilil svojo sebično logiko. Nevoščljivost pa je povezana z napuhom. Ta je značilen za osebo, ki si hoče biti središče sveta, svobodno izkoriščati vse in vsakogar, želi biti predmet vsake hvale in ljubezni. Napuh je napihnjeno in neutemeljeno samospoštovanje.

    Odlomek iz kateheze papeža Frančiška o nevoščljivosti in napuhu, 28.2.2024

    Celotna kateheza svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-02/kateheza-med-splosno-avdienco-o-nevoscljivosti-in-napuhu.html

    • Miro says:

      MOLIMO ZA PONIŽNOST V SRCU:

      Pridi, o Gospod, in se potopi v moje srce. Očisti in osvobodi
      me vseh grehov in posveti mojo dušo. Operi jo pokvarjenosti,
      zaceli rane, zatri njeno trmo, raztopi njeno hladnost in popravi
      vsa razpotja. Naredi me ponižnega, da te bom razveseljeval in
      da se ne bova nikoli ločila. Daj mi moči, prave vere, trdnega
      upanja ter iskrene ponižnosti; daj, da bom vedno izpolnil tvojo
      voljo. Amen. (vir: Aleteia)

      Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

  2. janez says:

    Papež Frančišek o Božjem kraljestvu

    Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta
    Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti praviš: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega življenja je razvidno, da On nima političnih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomnožitvi kruha množica navdušena nad čudežem in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in močjo orožja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi učenci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

    Božje kraljestvo je utemeljeno na ljubezni
    Jezus hoče dati razumeti, da je nad politično oblastjo še ena druga veliko večja in se je ne doseže s človeškimi sredstvi. On je prišel na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pričeval za resnico (prim. v. 37). Gre za božansko resnico, ki je dejansko osrednje sporočilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in hoče vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca časov. Zgodovina nas uči, da so kraljestva, utemeljena na moči orožja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Božje kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Božje kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost življenja. Vsi mi hočemo mir, vsi mi hočemo svobodo, vsi mi hočemo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Božja ljubezen, Božje kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel boš mir, imel boš svobodo in imel boš polnost. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.

    Kaj je nebeško kraljestvo?
    Jezus se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. ‘Nebeško kraljestvo je blizu.’ Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic… Preko prilik in primer nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majhno in ponižno gorčično seme, ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost, ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost, vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.

    Kako najti Božje kraljestvo?
    Vi bi me lahko vprašali; lahko bi me kdo vprašal: ‘Toda oče, kako najti Božje kraljestvo?’ Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega. Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja, da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil ‘Bog z nami’. In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: ‘Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.’ Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju ljudem.

    Papež Frančišek

  3. Miro says:

    RESNIČNO POMEMBNO VPRAŠANJE ZA POSTNI ČAS (Aleteia, 15/02/24)

    JEZUS NAM PONUJA GESLO, KI NAJ NAS SPREMLJA V POSTNEM ČASU: “KJER JE NAMREČ TVOJ ZAKLAD, TAM BO TUDI TVOJE SRCE”

    Postni čas je edinstveno obdobje v cerkvenem koledarju, ki se osredinja na odmik od tega sveta. Kakor je Jezus odšel v puščavo, da bi molil, se tudi mi odpravimo v puščavo, da bi premislili o svojem življenju in stanju svoje duše.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2024/02/15/resnicno-pomembno-vprasanje-za-postni-cas/

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    • Miro says:

      MOLIMO

      Gospod Bog,
      kot tvoji učenci razumemo,
      da moramo vsi sprejeti in nositi križ.
      Vemo, da lahko na križ gledamo na tri načine:
      lahko prosimo, da nam ga ne pošlješ,
      lahko prosimo, da nam ga olajšaš in
      lahko prosimo, da nam daš dovolj moči,
      da ga pogumno sprejmemo in nosimo.
      Če bi nas kdaj zadel zelo težak križ,
      nam daj dovolj poguma,
      varuj nas malosrčnosti in obupa.
      Po svojem križu, s katerim si nas odrešil,
      nam utrdi vero v svojo ljubečo skrb za nas.
      Navdihuj nas, da bomo sočutni s trpečimi.

      (vir: Ognjišče)

  4. Miro says:

    Molitev križevega pota naj nam bo, še posebno v postnem času,
    v veliko oporo v hoji z trpečim Gospodom!

    KRIŽEV POT Z OPATOM MAKSIMILIJANOM

    Osma postaja – TOLAŽBA

    »Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki!« (Lk 23,28). Ne pozabimo na družine, ki se spopadajo z najrazličnejšimi stiskami. Na ljudi, ki so zatirani. Vseh, ki so žrtev trgovanja z ljudmi. Žene so objokovale Jezusa. Jezus jih je opazil in tudi danes opazi bridke solze mater in očetov, ki jokajo zaradi svojih otrok. Mi pa hodimo po ulicah našega življenja, teh ljudi pa tolikokrat sploh ne opazimo. Ali ni Jezus nekoč rekel: »Če bi bili slepi, bi ne imeli greha. Ker pa pravite: ›Vidimo,‹ vaš greh ostane.« (Jn 9,41)

    Jezus, kolikokrat grem mimo drugih in jih sploh ne vidim. Kaj šele, da bi opazil njihovo stisko in bolečino. Preveč se ukvarjam s seboj in svojimi problemi. Sploh ne morem iz začaranega kroga svojega jaza. Kakor Adam v raju, ki je raje izgubil vse nasade dobrega sadja, kakor da bi se odpovedal poželenju po enem samem sadežu. Koliko križevih potov bi moral še prehoditi, da bom končno spoznal, da je eden samo Bog, mi pa smo bratje in sestre, ki nam ne sme biti vseeno drug za drugega.

    Celoten križev pot na: https://www.sticna.eu/krizev-pot/

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  5. janez says:

    Božja Milost je Zastonj in Darilo Boga za Vse Ljudi, brez izjem! Kajti Bog je prišel na svet zaradi bolnih in grešnih ljudi.
    Ker nas ljubi in nam hoče darovati Odrešitev.

    Božja Milost je posebna Božja Naklonjenost in Ljubezen, ki jo Bog zastonj brez naših zaslug daruje in izkazuje človeku tako, da more po Milosti doseči najtesnejšo skupnost z Bogom ali Zveličanje. Pomeni pa seveda tudi učinek te posebne Božje Ljubezni človeku, ki je predvsem v tem, da se Bog sam daje človeku v delež, da je človek na Poti K Jezusu v polni skupnosti z Bogom. Božja Milost je zastonjsko darilo človeku, kjer Bog zastonj grešnemu in nepopolnemu človeku izliva ljubezen, prijaznost, naklonjenost in sicer vsem ljudem, ki Mu bodo zaupali, ki v Jezusa verujejo in ki so v tesnem odnosu z Njim in sicer tako, da lahko človek/ljudje lahko sprejmejo Božj Milost. Po Božji Milosti je človek na poseben način odprt za Boga in je Bogu blizu. Bog ga kliče tako, da je deležen Božje Narave, da je Božji Otrok, Kristusov brat in Kristusov sodedič Večnega Življenja, kljub temu, da je človek grešen in nepopolen. Bog je Ljubezen in Usmiljenje, ki nam, ko se spovemo in pokesamo grehov odpušča in nas vabi, da se vrnemo nazaj k Njemu, kot izgubljeni sin. Naše opravičenje izhaja iz Božje milosti. Brez Boga itak smo NIČ in brez Boga ne moremo storiti NIČ.

    Božja Milost je naklonjenost, podarjena pomoč, ki nam jo Bog daje, da odgovorimo na njegov klic, naj postanemo Božji otroci (Prim. Jn 1,12-18), posinovljenci (Prim. Rim 8,14-17.), deležni Božje narave (Prim. 2 Pt 1,3-4), Večnega življenja (Prim. Jn 17,3). Milost je delež pri Božjem življenju. Uvede nas v notranje globine Troedinega Božjega življenja. Po krstu ima kristjan delež pri milosti Kristusa, ki je glava svojega telesa. Kot “posinovljenec” (posvojeni sin Boga) more v zedinjenju z edinim Sinom odslej Boga imenovati “Očeta”. In prejme življenje Duha, ki mu vdihne ljubezen (agape) do bližnjega in ki oblikuje Cerkev. Ta poklicanost k Večnemu življenju je nadnaravna. Popolnoma je odvisna od podarjene pobude Boga, kajti le on se more razodeti in dati samega sebe zastonj iz Ljubezni. Ta poklicanost presega zmožnosti razuma in moči človeške volje pa tudi vsakega ustvarjenega bitja (Prim. 1 Kor 2,7-9).

    Kristusova milost je nezaslužen Božji dar, ki nam ga daje Bog iz svojega življenja, vlitega po Svetem Duhu v našo dušo, da bi jo pozdravil greha in posvetil: to je posvečujoča ali pobožanstvujoča milost ali milost, prejeta s krstom. Ta milost je v nas studenec za dela posvečenja (Prim. Jn 4, 14; 7,38-39). Če je kdo v Kristusu, je Nova stvar. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. Vse pa je od Boga. On nas je po Kristusu spravil s seboj … (2 Kor 5,17-18). Posvečujoča milost je trajen Bar, nadnaravna dispozicija, ki izpopolnjuje dušo samo tako, da jo naredi sposobno živeti z Bogom, delati po njegovi ljubezni. Razlikujemo habitualno milost, trajno dispozicijo (voljnost), da bi živeli in delali v skladu z Božjim klicem, in pa dejanske milosti, se pravi Božje posege bodisi na začetku spreobrnjenja bodisi v potekanju posvečenja. Človekova priprava na sprejem milosti je že delo milosti. Potrebna je, da vzbudi in podpira naše sodelovanje za opravičenje po veri in za posvečenje po ljubezni. Bog dovrši v nas to, kar je začel, kajti on “prične, ko stori, da po njegovem delovanju mi hočemo, in dovrši tako, da sodeluje z našimi že spreobrnjenimi hotenji” sv. Avguštin, grat. 17):
    Seveda delamo tudi sami, vendar delamo le skupaj z Bogom, ki dela. Njegovo usmiljenje je namreč šlo pred nami, da bi bili ozdravljeni, kajti to usmiljenje gre še vedno za nami, da bi, ko smo bili enkrat ozdravljeni, bili oživljeni. Pred nami gre, da bi bili poklicani, in za nami gre, da bi bili poveličani. Pred nami gre, da bi živeli Bogoljubno, in za nami gre, da bi za vedno živeli z Bogom, kajti brez njega ne moremo ničesar storiti (sv. Avguštin, nat. et grat. 31).

    Svobodna Božja pobuda terja tudi človekov svoboden odgovor. Bog je namreč ustvaril človeka po svoji podobi in mu s svobodo podelil tudi sposobnost, da ga spozna in ljubi. Duša samo svobodno stopi v občestvo ljubezni. Bog se neposredno dotakne človekovega srca in ga naravnost vodi. V človeka je položil hrepenenje po resnici in dobrem, ki ga more izpolniti samo on. Obljube “večnega življenja” ustrezajo temu hrepenenju nad vsako upanje: Če torej beremo, da si po svojih zelo dobrih delih sedmi dan počival … naj nam beseda tvoje knjige napoveduje, da bomo tudi mi po svojih delih, ki so samo zato zelo dobra, ker si nam jih ti daroval, na soboto večnega življenja našli počitek v tebi (sv. Avguštin, conf. 13,36).

    Milost je najprej in predvsem dar Duha, ki nas opraviči in nas posveti. Vendar pa milost vsebuje tudi darove, ki nam jih Duh pokloni, da bi nas pridružil svojemu delovanju, da bi nas napravil sposobne za sodelovanje pri zveličanju drugih in pri rasti Kristusovega telesa, Cerkve. To so zakramentalne milosti, različnim zakramentom lastni darovi. To pa so tudi posebne milosti, imenovane tudi “karizme” po grškem izrazu, ki ga uporablja sveti Pavel in pomeni naklonjenost, zastonjski dar, uslugo (Prim. C 12). Kakršnakoli že je njihova narava, včasih izjemna, kot je to dar čudežev ali jezikov, karizme so naravnane na posvečujočo milost in za cilj imajo skupni blagor Cerkve. Karizme so v službi ljubezni, ki gradi Cerkev (Prim. 1 Kor 12). Spodobi se, da med posebnimi milostmi omenimo stanovske milosti, ki spremljajo izvrševanje dolžnosti krščanskega življenja in služb znotraj Cerkve:

    Imamo različne darove, pač po Milosti, ki nam je bila dana od Boga. Če ima kdo dar preroštva, naj ga uporablja v skladu z vero. Kdor ima dar služenja, naj ga uporablja za služenje. Kdor ima dar učenja, naj uči. Kdor ima dar spodbujanja, naj spodbuja. Kdor daje, naj daje širokosrčno in na tihem, brez besed. Naj leva roka ne ve kaj daruje drugim desna roka. Kdor je predstojnik, naj ga odlikuje vestnost in pravičnost. Kdor se posveča dobrodelnosti, naj to dela z veseljem (Rim 12,6- 8). Ker je Milost nadnaravnega reda, se izmika našemu izkustvu in jo moremo spoznati samo z vero v Boga. Ne moremo se torej opirati na svoja čustva ali na dela, da bi iz tega sklepali, da smo opravičeni in rešeni (Prim. Trid. k.: DS 1533-1534). Vendar nam po Gospodovi besedi: “Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali” (Mt 7,20), razmišljanje o Božjih dobrotah v našem življenju in v življenju svetnikov jamči, da je v nas na delu Milost in nas spodbuja k vedno večji veri in k drži zaupljivega uboštva.

    Pokojni mariborski škof dr. Vekoslav Grmič je poudarjal, da vsak človek prejme dovolj Božje Milosti za Zveličanje, kajti Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali, ker je Kristus na Križu umrl za vse ljudi in vstal od mrtvih. V kolikor človek ne sodeluje z Božjo Milostjo, je to njegova svobodna odločitev, ker se zavestno ne odziva Božjemu klicu in ker noče živeti kot Božji Otrok tako, da bi bil deležen Božje Milosti. Milost tedaj ostane po njegovi odločitvi v njem prazna in je brez učinka. Bog se človeku po milosti ne vsiljuje in ne ruši v njem naravne bogopodobnosti, ki je predvsem v njegovi svobodi, da veruje v Boga in sprejme Božjo Ljubezen ter spolnjuje Božjo Voljo. Vendar nas Bog vedno čaka, da se vrnemo k Njemu. In da sprejmemo Njegovo Ljubezen in Milost. In da ponesemo in Oznanjamo Veselje Odrešenja med ljudi ter širimo Upanje in Ljubezen ter prispevamo k boljšemu svetu tako, da sami damo zgled pravičnega krščanskega Življenja po Božji Volji in Jezusovem Evangeliju. Bog je Usmiljenje in Ljubezen in nam v Dobroti odpušča, ko ga skesano in ponižno za to prosimo. Bodimo tudi mi čimbolj podobni Jezusu. In dejavno živimo, delamo in molimo tako, da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij.

    Božja Milost: Izvleček iz Katekizma Katoliške Cerkve (Marija Pomagaj Brezje) in definicija pomena po pokojnem mariborskem škofu dr. Vekoslavu Grmiču: Mali teološki slovar, Mohorjeva Družba Celje 1973.

    P.s.: brez Tebe Gospod sem prazen nepopolen list, brez Tebe Gospod so nepopolna moja dejanja in razmišljanja, brez Tebe sem tavajoči grešni in nepopolni človek, ki razmišlja in dela vse po človeški pameti. S Tvojo Milostjo in Dobroto Gospod pa spet polno zaživim, bolj prav delam ter razmišljam in vse kar mislim in naredim je prav, ko mi poveš, kakkšna je Božja Volja in Božji Načrt zame. Pomagaj mi prosim Gospod, da bom vedno spolnjeval Božjo Voljo in ne svoje človeške volje! Hvala Ti Gospod!

  6. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    O DOBROTLJIVOSTI IN USMILJENOSTI

    VSEM SEM VAM DAL ZGLED, KAKO MORAMO S TRDIM DELOM POMAGATI SLABOTNIM IN
    SE SPOMINJATI BESED GOSPODA JEZUSA, KI JE REKEL: ›VEČJA SREČA JE DAJATI KAKOR
    PREJEMATI.‹« (Apd 20,35)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1503&t=5#Dobrotljivost+in+usmiljenost

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Za luč in moč pri sprejemanju in spolnjevanju presvete BOŽJE VOLJE
      se ponovno z zaupanjem priporočimo SVETEMU DUHU. Molimo:

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  7. Miro says:

    MOLITEV ZA TRDEN ZAKON (Aleteia, 16/03/22)

    PROSITE ANGELE IN SVETNIKE, NAJ ZAŠČITIJO VAŠ ZAKON PRED VSEMI HUDIMI DUHOVI, KI BI GA MORDA ŽELELI UNIČITI

    Zakonska zveza je v številnih ozirih “hudičevo igrišče”, saj si hudič neutrudno prizadeva, da bi uničil človeštvo. Najbolj učinkovit je, če napade zakonski par. Prav zato je molitev v zakonu tako pomembna, saj lahko par zaščiti pred napadi hudih duhov.

    Predstavljamo vam odlomek iz molitve, objavljene v Priročniku za katoliški zakon iz petdesetih let preteklega stoletja, s katero se boste priporočili angelom in svetnikom ter jih prosili za zaščito pred hudim duhom.

    O Marija, Mati milosti in usmiljenja! Obvaruj najin zakon pred hudim duhom, spravi naju
    s svojim Sinom, svojemu Sinu naju priporoči, da bi postala vredna Njegovih obljub.
    Sveti Jožef, rejnik našega Odrešenika, varuh Njegove svete Matere, glava Svete družine!
    Bodi najin priprošnjik, blagoslovi najin zakon in vedno brani najin dom.

    Sveti Mihael, varuj naju pred vsemi hudobnimi zvijačami pekla.
    Sveti Gabrijel, daj nama razumeti sveto Božjo voljo.
    Sveti Rafael, obvaruj naju vseh bolezni in vseh nevarnosti za najino življenje.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/03/16/molitev-za-trden-zakon/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …

    ZAKRAMENT SVETEGA ZAKONA

    KAKŠEN JE BOŽJI NAČRT ZA MOŽA IN ŽENO?

    Bog je ljubezen. Človeka je ustvaril iz ljubezni in ga poklical k ljubezni. Ker ju je ustvaril kot moža in ženo, ju je poklical h globokemu občestvu življenja in medsebojne ljubezni, tako da “nista več dva, ampak eno” (Mt 19,6). Bog ju je blagoslovil in jima rekel: “Bodita rodovitna in se množita” (1 Mz 1,28).

    ČEMU JE BOG USTANOVIL ZAKON?

    Zakonsko zedinjenje moža in žene, ki ga je utemeljil Stvarnik in ga obdaril z njenimi lastnimi zakonitostmi, je po svoji naravi usmerjeno na občestvo in blagor zakoncev, kakor tudi na roditev in vzgojo otrok. Po prvotnem božjem načrtu je zakonsko zedinjenje nerazvezljivo, kakor potrjuje Jezus Kristus: “Kar je Bog združil, tega naj človek ne ločuje” (Mr 10, 9).

    NA KAKŠEN NAČIN GREH OGROŽA ZAKON?

    Zaradi prvega greha, ki je povzročil tudi prelom od Stvarnika obdarjenega občestva med možem in ženo, zakonsko zvezo zelo pogosto ogrožata nesloga in nezvestoba. Kljub temu Bog v svojem neskončnem usmiljenju podarja možu in ženi svojo milost, da bi uresničila zedinjenje svojih življenj po prvotnem božjem načrtu.

    Kompendij KKC, 337-339

    https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  9. Hvala says:

    KOLIKO JE JANEZOV KRSTNIKOV DANES PRI NAS IN V SVETU?
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Janez Krstnik je pozival-VPIL JE, NAJ SE LJUDJE SPREOBRNEJO.

    KER JE POVEDAL V OBRAZ HERODU, DA NE SME IMETI ŽENE SVOJEGA BRATA, JE IZGUBIL SVOJO GLAVO. BIL JE OBGLAVLJEN.

    BOŽJA BESEDA GOVORI:

    Marko 6,17-18

    17 Herod sam je poslal po Janeza in ga prijel ter v ječi vklenil zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ker se je z njo oženil. 18 Janez je namreč govoril Herodu: »Ne smeš imeti bratove žene!«

    KOLIKO LJUDI DANES VPIJE IN POZIVA K SPREOBRNENJU IN OPOZARJA NA GREHE? KOLIKO JE JANEZOV KRSTNIKOV?

    Koliko ljudi si upa povedati in opozoriti druge, ne glede na posledice, ki bi jih morebiti doživeli. NEKATERI PA MOGOČE RAJŠI ZATAJIJO SVOJO VEST, KOT DA BI KLICALI LJUDI K SPREOBRNENJU IN OPOZARJALI.

    Teptanje svoje lastne vesti ima težke posledice. O tem piše tudi dr. Tomislav Ivančić.

    Papež Frančišek:

    Frančišek med jutranjo mašo posvaril pred HINAVŠČINO: POSTNI ČAS JE ČAS ISKRENEGA SPREOBRNJENJA

    »Bodite kritična vest naroda, oznanjajte evangelij usmiljenja tako, da bo v ‘krajevnih jezikih’ to oznanilo razumljivo…
    Ne smemo si domišljati, da evanglizacijo udejanjajo samo usposobljeni oznanjevalci. Če ima kdo resnično izkušnjo Božje ljubezni, ki ga odrešuje, potem ne potrebuje veliko časa za pripravo na oznanjevanje… Vsak kristjan je namreč misijonar v tolikšni meri, s kolikšno se je srečal z Božjo ljubeznijo v Jezusu Kristusu.« (Papež Frančišek škofom Vzhodnega Timorja, ki so na obisku ‘Ad limina Apostolorum’, v Vatikanu, 17.3.2014)

    Ja, res je, papež svari pred hinavščino. POZIVATI JE POTREBNO K SPREOBRNENJU, SPREMENITI SMER, SE ODPOVEDATI GREHOM.

    Kaj nam koristi, če govorimo in govorimo, NE ŽELIMO PA DATI SVOJE SRCE JEZUSU? ČLOVEK SE PREVEČ ZANAŠA NA SVOJO MOČ, NA SVOJO REŠITEV, KAR VODI V PROPAD IN POGUBO.

    Molimo molitve, itd…

    JEZUS PA JE NAROČIL NAJ MOLIMO OČENAŠ, V KATEREM SO ZDRUŽENE VSE PROŠNJE, VSE KAR JE POTREBNO ZA VEČNO ŽIVLJENJE IN ŽIVLJENJE NA ZEMLJI. SVOJE UČENCE JE NAUČIL MOLITI OČENAŠ. PREPROSTO, PONIŽNO, POSLUŠNO. UBOGATI VSA NAROČILA JEZUSOVA!

    KDOR NE PREMIŠLJUJE IN VSRKAVA BOŽJE BESEDE, NE MORE TRDITI, DA POZNA JEZUSA.

    BOG JE NAROČIL:

    Jozue 1,6-9

    6 Bodi krepak in odločen, kajti ti boš razdelil temu ljudstvu v dedno last deželo, ki sem jo s prisego obljubil njegovim očetom, da jim jo dam. 7 Samo krepak bodi in odločen, da boš ohranil in storil vse po postavi, kakor ti je zapovedal Mojzes, moj služabnik. Ne odstopaj od nje ne na desno ne na levo, da boš uspeval, kjer koli boš hodil. 8 Naj knjiga te postave ne zapusti tvojih ust, temveč jo premišljuj dan in noč, da boš storil povsem, kakor je zapisano v njej. Le tako boš imel uspeh na svoji poti, le tako boš uspeval. 9 Ali ti nisem ukazal, krepak in odločen bodi? Ne boj se in se ne plaši; kjer koli boš hodil, bo s teboj Gospod, tvoj Bog.«

  10. Hvala says:

    Nekaj časa sem bila “odsotna od dela za računalnikom”, vendar molimo pa lahko BREZ RAČUNALNIKA.

    Nekje sem prebrala, da BI VSAK KRISTJAN MORAL PREMIŠLJATI O JEZUSOVEM TRPLJENJU VSAK DAN.

    Ja, res je, ne samo v postnem času. To je tako kot bi jedli hrano samo en mesec ali dva, kaj pa potem?

    Večkrat sem že napisala KAJ JE BISTVO-POANTA ŽIVLJENJA. BISTVO JE, DA ČLOVEK IZROČI ŽIVLJENJE JEZUSU, VSE KAR JE IN VSE KAR IMA IN DOPUSTI, DA GA BOG UČI, VZGAJA, GA PELJE SKOZI TEMNO NOČ TRPLJENJA-TO JE OČIŠČEVANJE DUŠE, DA SE LAHKO DUŠA ZEDINI Z BOGOM.

    Dva, ki si nasprotujeta ne moreta biti v istem prostoru, začne se boj. Ko BOG POSVETI S SVOJO LUČJO V DUŠO, JE TAKO MOČNA SVETLOBA IN ZAČNE SE DUHOVNI BOJ, BITKA, SVETLOBA BO ZMAGALA. Te bitke povzročajo res nepopisno trpljenje. To ve tisti, ki je šel skozi očiščevanje. O tem trpljenju-prečiščevanju duše čudovito piše Sveti Janez od Križa v knjigi -Temna noč in Vzpon na Goro Karmel.

    Kristjani preveč sami ” kalkuliramo”, načrtujemo potek dogodkov v dnevu, premalo še delamo na ODPOVEDI SAMEMU SEBI-UMIRANJU SVOJE VOLJE. KO ČLOVEK SVOJO VOLJO IZROČI BOGU, BO BOG ZAČEL DELOVATI, DA BO NEKOČ ČLOVEK LAHKO SPREJEL BOŽJO VOLJO IN SE ODPOVEDAL SVOJI VOLJI-“BO UMRL SAMEMU SEBI” NA SVOJEM KRIŽU.

    Veliko kristjanov se preveč ubada z posvetnimi-zunanjimi zadevami, KI NISO POMEMBNE NA POTI K VEČNEMU ŽIVLJENJU.

    Gledamo na okrasitev z rožami, kakšne obleke bodo pri podeljevanju zakramenta Svete birme oz. drugih zakramentov, po prejemu svetega obhajila pri sveti maši gledamo druge ljudi namesto da bi se zahvaljevali BOGU ZA PREJETO SVETO EVHARISTIJO in tako dalje ….kako bo počiščena hiša ali stanovanje, NAMESTO NAJPREJ OČIŠČEVANJE DUŠE PRI SPOVEDI .

    To se nam vsem dogaja, vendar je potrebno BOGU IZROČITI SVOJO GREŠNOST, KRIVDE IN PROSITI ZA ODPUŠČANJE IN IZBRIS POSLEDIC GREHOV.

    NAŠ JEZUS PA ŽELI SAMO ENO-NAŠE SRCE, DA MU GA IZOČIMO, DA BO USTVARIL “NOVO” ISKRENO SRCE IN BO PODELJEVAL MILOSTI. ŽELI NAŠA ŽIVLJENJA VODITI. TO JE BISTVO-TO JE POANTA ŽIVLJENJA.

    Mi smo ustvarjena bitja, kako LAHKO SEBI BOLJ ZAUPAMO KOT BOGU, KI IMA NEIZMERNO MODROST. ČLOVEK ŠE PROSITI NE ZNA ZA DOBRINE BREZ BOŽJE POMOČI. Zato sem že večkrat govorila o tem, da PRI VSAKI SVOJI PROŠNJI, KI JO IZROČIMO BOGU DODAMO ŠE NAJ SE ZGODI NJEGOVA BOŽJA VOLJA.

    ČLOVEK NAJ BO PONIŽEN IN PONIŽNOST IZKAZUJMO BOGU S TEM, DA MU PRIZNAVAMO, DA JE VSEMOGOČNI IN NAJ SE ZA NAŠE PROŠNJE URESNIČI NJEGOVA VOLJA. TAKO JE MOLIL JEZUS.

    Ali je človek kakor Bog? Zato je zelo pomebno, da pri vsaki prošnji PREPUSTIMO NJEMU ODLOČANJE, KER NAS LAHKO REŠI HUDEGA NEPREDVIDENEGA TRPLJENJA, KI GA MI MOGOČE NE SLUTIMO, KER SMO UBOGA GREŠNA USTVARJENA BITJA.

    POSLUŠNOST BOGU JE NA PRVEM MESTU. PRI JEZUSOVEM SPREMENNJENJU NA GORI JE NEBEŠKI OČE REKEL:

    “TA JE MOJ LJUBLJENI SIN, NAD KATERIM IMAM VESELJE; NJEGA POSLUŠAJTE!”

    Matej 17,4-5

    4 Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« 5 Ko je še govoril, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!«

    POSLUŠATI, POSLUŠATI IN ŠE ENKRAT POSLUŠATI BOGA!

    BOŽJE USMILJENJE nas rešuje naše bede greha.

    Sveti Janez od Križa piše med drugim tudi v knjigi :Temna noč o NEPOPOLNOSTIH ZARADI DUHOVNEGA SLADOKUSJA.

    Takole pravi: O četrti pregrehi, to je o duhovnem sladokusju, je veliko povedati. Saj bi komaj našel začetnika v duhovnem življenju, ki morebiti lepo napreduje, pa ne pada vsaj v majhni meri v katero od premnogih nepopolnosti, ki se v podobi omenjenega greha
    prav začetnikom porajajo iz prijetnosti, na katere sprva nalete pri pobožnih vajah. Razvajata jih radost in užitek, ki ju najdejo v takšnih vajah, v njih bolj iščejo duhovno sladkost kot čistost in umerjenost. Bog pa na duhovni poti gleda predvsem na to dvoje in to dvoje sprejema.

    Poleg drugih nepopolnosti, ki jih imajo začetniki, ko iščejo duhovne užitke, je še ta, da jih sladokusje premetava iz ene skrajnosti v drugo; zapuščajo meje zlate sredine, v kateri se kreposti porajajo in uspevajo.

    Ljudje, ki se nagibajo k takšnim užitkom imajo še drugo veliko nepopolnost: so zelo leni in neodločni, ko je treba stopiti na strmo pot križa. Duši, ki se predaja uživanju, je seveda odveč puščoba samozatajevanja.

    Iz te nepopolnosti se omenjenim dušam rode še mnoge druge, ki jih Gospod polagoma zdravi s skušnjavami, duhovno suhoto in drugimi neprijetnostmi , katere spadajo k temni noči. Da ne bom dolgovezen, pravi sveti Janez od Križa bom omenil samo, da kažeta duhovna zmernost in treznost, v kakršni koli obliki se pojavljata, čisto drugačno prekaljenost v mrtvenju , Božjem strahu in vdanosti.

    PRIPOMORETA K SPOZNANJU , DA POPOLNOST IN VREDNOST STVARI NISTA V MNOŽINI DOBRIH DEL IN DOPADENJU NAD NJIMI, AMPAK V TEM, DA SE ZNA ČLOVEK V NJIH SAM SEBI ODPOVEDATI.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Zato naj si duše prizadevajo, kolikor je v njihovi moči, dokler jih ne bo hotel Bog zares očistiti, KO JIH BO POSTAVIL V TEMNO NOČ (Sveti Janez od Križa).

    Ja, res je, kako pomembno s kakim namenom nekdo OPRAVLJA TUDI DOBRA DELA. Ali hlepi, da bo čim več del opravil, se pokazal pred ljudmi, da mu bodo ploskali in ga omenjali, kako je dober.

    To ni pravi namen, namen OPRAVLJANJA DOBREGA DELA JE DA ČLOVEK DELA V BOŽJO SLAVO, NA SEBE PA POPOLNOMA POZABI.

    NA VSE KAR JE ČLOVEK NAVEZAN JE ZELO VELIKA OVIRA DA NI BOG NA PRVEM MESTU, ampak so naše želje, veselje, hlepenje po slavi, užitki, denar, posestvo, ljudje, itd……SAMO TAKRAT, KADAR JE BOG NA PRVEM MESTU JE VSE DRUGO NA PRAVEM MESTU.

    ČLOVEK LAHKO DOSEŽE DA BO POSTAVIL BOGA NA PRVO MESTO, ČE SE ODPOVE SAMEMU SEBI, VZAME SVOJ KRIŽ IN GA VSAK DAN NOSI, SPREJME TPLJENJE IN UMRE SVOJI VOLJI IN SAMOVOLJI.

    Če kdo želi v pravem namenu služiti Bogu z opravljanjem DOBRIH DEL, NAJ BOGU POVE TO ŽELJO IN JO IZROČI IN GOSPOD BO POSKRBEL ZA VSE. GOSPODA NAJ S TEM SLAVI, NE PA POSTAVLJATI SEBE V OSPREDJE.

    Zakaj sami odločati o nekem opravljanju, ČE GOSPOD ŽELI, DA VSE SKRBI IZROČIMO NJEMU?

    ZAKAJ BI DELALI PO SVOJI VOLJI, NAMESTO PO VOLJI BOGA, KI VE KAR JE ZA NAS DOBRO NA ZEMELJSKI POTI?

    BOGA JE TREBA POSLUŠATI, NE DELAJMO TISTO KAR JE NAM VŠEČ IN ŽELIMO, STORIMO TISTO KAR POREČE JEZUS.

    NJEGA POSLUŠAJMO, JE ZAPOVED !

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja