Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. tanja says:

   29. aprila, 2012 at 10:44

   V stiski vas prosim za molitev; za celotno situacijo. Da zdržim, sem tudi ranjena, prizadeta … Iskrena hvala.
   • molitev says:

     29. aprila, 2012 at 21:54

     Ko je človek tudi v najhuši stiski in se obrne na Boga in mu preda svoje trpljenje, mu bo veliko bolje. Se te bomo spomnili v molitvi, tako kot smo se tudi prav vse na teh straneh.
2. petra says:

   28. aprila, 2012 at 21:36

   Goreče prosim za molitev, ker sem v hudi stiski in precepu. Hvala!
   • Miro says:

     28. aprila, 2012 at 22:06

     Petra, v molitvah vas priporočamo MARIJI ZAPLAŠKI, kateri je duhovnik
     in pesnik Franjo Neubauer posvetil naslednje molitvene verze:

     “Na Zaplazu kraljuješ,
     naš lepi sladki up,
     nešteto izpolnila zemljanom si obljub.

     Potrti se od bojev v tvoj hram zatekamo,
     pomirjeni ti hvalo in čast izrekamo.

     Marija, Marija!
     Naj mir in srečo najde pri tebi vsak trpin.
     Marija čudodelna vrh Zaplaških višin!”

     Zahvalimo se Materi Božji na Zaplazu za njeno materinsko skrb in pomoč!
3. Miro says:

   28. aprila, 2012 at 20:40

   Pred 4. velikonočno nedeljo, ki se imenuje nedelja dobrega pastirja, še posebej
   molimo za tiste fante in dekleta, ki jih Gospod vabi na pot duhovnih poklicev. O,
   da bi danes v svojih srcih prepoznali Njegov glas in se mu z veseljem odzvali!

   MOLITEV ZA NOVE DUHOVNE POKLICE

   Gospod Jezus, Božji pastir duš, ti si poklical apostole, da bi postali
   ribiči ljudi, pritegni tudi danes k sebi goreče in plemenite fante iz
   naših družin ter jih naredi za svoje učence in služabnike.

   Zbudi v njih željo po odrešenju vseh ljudi, za katere na naših
   oltarjih vsak dan obnavljaš svojo daritev na križu.

   Pokaži jim Gospod, vse pokrajine, kjer toliko naših bratov in sester
   tiho prosi za luč resnice in gorečo ljubezen.

   Naj se odzovejo tvojemu klicu, postanejo sol zemlje in luč sveta ter
   na zemlji nadaljujejo tvoje delo odrešenja in gradijo tvoje
   skrivnostno telo, ki je Cerkev.

   Tudi številna in velikodušna srca deklet milostno pokliči, Gospod.
   Vlij jim hrepenenje po evangeljski popolnosti in zbudi v njih željo,
   da se bodo v službi za tvojo Cerkev ter za uboge in bolne žrtvovale
   z vsem žarom in z vso močjo tvoje ljubezni. Amen

   Naj Gospod Jezus, Božji Pastir duš, obilno blagoslovi vse, ki bodo svoje molitve,
   dela in trpljenje darovali za nove duhovne poklice!
   • iza says:

     29. aprila, 2012 at 9:23

     Pozdravljen Miro. Občasno zaidem na vašo stran, kaj preberem in ta zapis me je spodbudil k nekoliko teološkemu odzivu. Nisem sicer članica cerkvenega občestva, pa vendar … ali bi mi v iskrenosti do sebe in v spoštovanju do navzočega Boga v vašem srcu, znali odgovoriti na vprašanje – kako to, da si je Cerkev – kot institucija – “prilastila” Jezusovo ime le v tistem delu njegove ideologije, ki se “steka na mlin” Cerkvenemu vrhu, kljub temu, da je Jezus, po evangelijskih izročilih sodeč, bil nasprotnik kopičenja materialnega bogastva in, posledično, moči podjarmljevanja iz koristoljubja (kar je bolj lastnost bolehne politike, kot pa nekega zdravega vzora znotraj posameznih religij). Vatikanski arhivi so polni, prepolni prikritih, dolgo zamolčanih resnic … no, na srečo se zdaj piše leto 2012 in čas bi že bil, da se tudi Cerkev nekoliko otrese svoje pregovorno konzervativne togosti. Kot je splošno znano, je bil Jezus, med drugim, zelo velik zagovornik svobode oz. osvobojenosti duha izpod jarmov posvetnosti v okviru kakršne koli sužnjelastniške ureditve že, kot tudi Učitelj – ne enakosti – pač pa enakovrednosti človeških bitij, ne glede na spol, medtem, ko se institucionalna Cerkev (ki ima, preko svojih služabnikov in občestva, posredno velik vpliv na družbeno stanje duha, s svojimi mentalitetnimi vzorci po davno prilagojenih zapisih) še vedno oklepa dokaj neživljenjskega dogmatizma. Tudi pojem Vira, duše vsevesoljnega Stvarstva ((ki jo mnogi verniki nehote zamenjujejo z zemeljskimi bogovi (maliki, denar sveta vladar idr.) oz. s t.i. Očetom laži, sicer odličnim oponašalcem Stvarnika, Satanom, s tisočletno prevlado v nam znani dimenziji vidnega polja neba in Zemlje, katerega negativna moč in oblast sta omejeni)) ni vezana na spol. Pojem neskončnega Vira, ki se prav tako odraža skozi naše misli, besede in dejanja, namreč vedno prezentira stanje duha in ravni zavesti (tako posameznikove, kot kolektivne). In stopnja Kristusove zavesti, skozi nenehno transformacijo iz IN mept* v RI mept* (dopolnjujočega se ženskega in moškega principa) ki naj bi jo predhodno dosegel tudi Jezus, ponazarja razsvetljensko prebujenje iz “spanca zaslepljenj”, predstavlja odločen, a nenasilen upor proti zavajajočemu Zlu, ter občasni jezi navkljub, pripadnost ljubečemu delu univerzalne energije zavesti, simbolično – ki naj bi se iz “onkraj” v “tukraj” ne vmešavala preveč, spoštovala zasebnost ter intimo in ne posegala v odločitve po izbiri izkušenjskega bivanja pod (tem) soncem. Poudarja moč vere, vase, v svojo brezmejno razumevanje, blagost, sočutje, odpuščanje in pa neomajno zaupanje v dobroto Očeta duha Njegovega dela resnice in duše Stvarstva. Izpričuje zmago življenja nad smrtjo in s tem odrešenje, skupaj z veselim oznanilom – vstajenjem v radosti. Mislim pa, da za realizacijo odrešenjske ideje Jezus gotovo ne bi nagovarjal ljudi le znotraj religijsko razdeljenih institucij. Če ga v skrajšani obliki malce parafriziram, je namreč učil, da je snovno telo vsakega individuuma tempelj za dušo, um kakor stožičast zvonik duha, srce kot tabernakelj. Tako lahko vsako učlovečeno bitje sebe izgrajuje, uglašuje in ohranja v sebi to, k čemur se pretežno nagiba in stremi. (Ne glede na versko pripadnost, filozofsko opredeljenost, ideološki nazor, politično prepričanje, status, spol, starost, raso … pa kljub morebitnim glasnim zanikanjem, osebno ne poznam prav nikogar, ki ne bi hrepenel po brezpogojnem sprejetju iz Ljubezni). Kako naj se torej človeštvu ta Njegova odrešenjska zavest približa, če ji, kljub trudu, ne bo znalo/zmoglo pripraviti terena. Kaj menite vi?

     Prijetno nedeljo želim.
     • Miro says:

       29. aprila, 2012 at 22:04

       Ga. Iza, nihče, tudi še tako pameten in moder, si na tem svetu sam ne more dati dovolj luči, da bi lahko veroval in upal v “nekaj”, kar močno presega njegov razum. Priporočam, da se s pomočjo Svetega Duha skušamo poglobiti v resnične besede življenja, ki jih je Gospod Jezus zaupal božji služabnici s. Mariji od presvete Trojice (Louisa Jaques):

       “Resnica je v Cerkvi. Grešiti proti resnici, pomeni, grešiti proti Cerkvi. Cerkev sem jaz. Kadar se ravnate po naukih Cerkve, živite moje življenje; branite mojo stvar. Kadar pa ne ravnate kakor uči Cerkev, živite svoje življenje za lastno korist. Kdo se bo zavzel za mojo stvar?”

       Naj vas blagoslovi On, ki vas močno ljubi in vas že dolgo išče!
     • molitev says:

       29. aprila, 2012 at 22:20

       – Draga “iza” cerkev kakor ustanova je v okviru cerkve – vernikov stalno vozila med različnimi sistemi. Pri vsakem pa je zaradi časa v katerem je bil kako stvar pobrala in jo nato odvrgla. Bistvo cerkve je ljudi pripeljat k Bogu. Tako kakor vsak od nas se lahko odloči med dobrim in slabim. Tako tudi cerkev je na preizkušnji, da se odloči kaj je dobro ali slabo. Velikokrat kot vsi mi ljudje lahko neko zadevo napačno presodijo in zaidejo. Toda cerkev se stalno prenavlja saj je Sveti duh stalno prisoten. Sveti duh pelje cerkev naprej v nove in nove čase.

       Matej 16, 18
       Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala.
       —————-

       – Kar pa je še večja žalost, da ljudje sami zaidemo na kriva pota, ter nato poberemo najrazličnejše ideje, ki so nekrščanske oziroma neskladne s Svetim pismom in posvečenih ljudi, ki si prizadevajo za dobro in za svetost. Ter tako blatijo cerkev in ji pritikajo neresnice.
       Zanimiv je bil primer romana Davinčijeva šifra, ko so roman sprejeli kot resnico, čeprav je bil samo roman in je bil pač tako napisan. Vendar mi je veliko ljudi reklo zakaj cerkev skriva stvari, zakaj to zakaj ono… Vendar se niso zavedali, da berejo knjigo, ki si jo je nekdo izmislil in da bi bila knjiga bolj zanimiva je avtor pobral najrazličnejše zadeve, ki so resnične in dodal svojo domišljijo/beri neresnice….

       Zanimivo je tudi, kako ljudje ne živijo v globini svoje krščanstvo. Potem pa pride nekdo, ki ti z navdušenjem govori o tem in onem in ga privleče v najrazličnejše novodobne veščine – beri okultne in drugo verujoče zadeve…. In misliš, da so tam zadovoljni???

       Veliko ljudi, ki prebira te strani so zašli na kriva pota, spoznali so da niso zadeli pravega cilja in da jim ni dalo pravega srčnega miru. Ljudje iščemo in iščemo dokler ne najdemo pravega bisera. Toda za tak biser človek bi dal vse, prav vse svoje premoženje. Ali drugače povedano zapusti vse prejšnje zgrešene poti.

       Tudi sam sem dal eno tako pot v najrazličnejših zablodah. Spoznal sem pravi biser krščanstva in ga poglabljam. Prejel sem ga zastonj in ga dajem zastonj…
       ———————

       – Kar se tiče pa drugače verujočih ali ne verujočih, bo vsak sojem po svojih dejanjih ali je delal dobro ali slabo; ali si je prilaščal ali je deli; ali je govoril resnico ali je ljudi vlekel za nos…
       • Miro says:

         29. aprila, 2012 at 23:53

         Oprostite, ko sem citiral zgoraj omenjene besede življenja, ki jih je Gospod Jezus zaupal božji služabnici sestri Mariji od presvete Trojice (Louisa Jaques), sem pozabil pripisati še vir: Zapiski sestre Marije, št. 641, ki so objavljeni v knjigi “Če zrno umrje”. Te zapiske je iz francoske izdaje
         v slovenščino prevedel dr. Leonid Pitamic. V njih je več besedil, iz katerih je jasno razvidno, da Kristusa ni moč ločevati od Cerkve, kakor tudi Cerkve ni moč ločevati od Kristusa. Cerkev je namreč skrivnostno Kristusovo telo. Kristus je glava, verniki pa smo udje tega telesa. Vse to
         od A do Ž utemeljuje že Božja beseda (Sveto pismo).
         • iza says:

           1. maja, 2012 at 7:33

           Dobro jutro in hvala za odziv.

           /»nihče, tudi še tako pameten in moder, si na tem svetu sam ne more dati dovolj luči, da bi lahko veroval in upal v “nekaj”, kar močno presega njegov razum.«/

           @ G. Miro, s to vašo mislijo se absolutno strinjam. Človek namreč ni ustvarjen za samozadostnost bivanja, tako odtujen od dopolnjevalne vloge luči, se občutkom izpolnjenosti nikoli niti približat ne bi mogel. Ker pa smo si ljudje po naravi, željah, stremljenjih, izkustvih, ozaveščenosti, dojemanju … in s tem doživljanju sveta različni, vsakdo zase najbolje ve ali čuti, kaj mu v danem času in okoliščinah ta luč sploh predstavlja.

           Kakšno naključje … prav na današnji dan – leta 1776 na Bavarskem, je Adam Weishaupt ustanovil Iluminate (prostozidarskih razsvetljencev) častilcev enega od nosilcev luči (Luciferja), katerega člani tajnih lož, naj bi se z racionalizmom borili proti pravi krščanstvu (od tod izhaja tudi običaj prižiganja prvomajskih kresov). In kakor zna biti tudi Satan sila čudodelen, iskriv, zabaven in simpatičen, mora seveda obstajati tudi nosilec luči (Lucifer = illuminator = razsvetljevalec razuma, kar je dobro) vendar pa člani prostozidarskih lož, običajno globoko prezirajo ateiste, hkrati jih pa zahrbtno uporabljajo za boj proti krščanstvu, kar ni dobro.

           No, meni osebno pa recimo glavno luč predstavlja nosilec vere, upanja in blagodejno darovane Ljubezni, ki se skozi drobne geste z deljenjem namnoži. Če v procesu razvoja aktivnega procesa ne stagnira, pač pa občutena ostaja v srcu, kot vodilo in smisel življenja, je to zame še največji čudež (ali pač zgolj privid, ki prav tako postane in ostane resnica, kot vse druge iluzije, npr. monetarni sistem, ki so plod racia).

           Vsakršna neobčutena, ali preračunljiva ljubezen na ukaz, četudi namišljen – v glavi kogarkoli že, me pa osebno nikoli ni zanimala, saj kot taka, ne bi imela nikakršne vrednosti. In ji, razen znotraj iluzije vseh iluzij, zaprtih v nek krog, kjer se dojema izključno enega od (vsaj petih) jezikov (interpretacij) skozi zapisane prispodobe v t.i. »svetih spisih« in spričo nepreštevnih pričujočih zlorab te Besede, zdravorazumskim in zdravoemotivnim, nekdanjega ugleda, pomena in vrednosti tudi ni več moč tako zlahka povrniti. Me pa zato zanima dejavnost tistega dela božansko-ozaveščene Ljubezni, ki bi v globalni razsežnosti zmogla tej Besedi povrniti pomen in dostojanstvo do te mere, da bi, ne glede na veroizpovedno /ne/pripadnost, postala volja človeka. Plemenite Ljubezni, ki bi se izkazovala skozi dejanja, predvsem in najprej s strani tistih, ki vladajo človeštvu, sicer oblastí, ki jo tako ali drugače krvavo plačuje, ne potrebuje. Od misli, preko besed, k dejanjem! Od dejanj k širjenju vzora. Vse ostalo bi bile le prazne marnje, ali pravljice za lahko noč, za male otroke, med razčlovečevanjem, ki se že dogaja in masovnem genocidu, kot se še obeta. Saj vam je znan načrt nove svetovne ureditve? Se strinjava, da bi bila realizacija le-tega – nič drugega, kot le skrajno pokvarjena sprevrženost hudičevega dela? Aroganca vodij zabetoniranih institucij, ki pri tem sodelujejo in brezbrižnost podanikov, ki o tem vedo – pa pred javnostjo molčijo in ne ukrepajo, kot tudi mračnjaška usmerjenost »razsvetljencev«, članov razno-raznih okultnih združb, kultov, klanov in združenj, skozi dejavnosti katerih se poskuša vso pozornost prebivalstva in svetovne javnosti preusmerjati drugam, stran od te tako zelo izprijeno načrtovane – na žalost čisto možne – bližnje prihodnosti in skrajni egoizem ob reševanju izključno lastnih zadnjih plati pred posledicami megalomanske pohlepnosti, so nedopustni! Ob spregledanju dejstva, da so se ustanove za DUŠevne bolezni v zadnjih nekaj letih napolnile do zadnjega kotička in ob sprenevedanju, da se tudi izven njih ta globalno DUHovni kolaps prav nikogar od njih ne tiče, samo dokazuje, da v resnici nikomur ni mar. Ali dovolj mar. Zlu, ki v svetu evidentno prevladuje, je potrebno reči STOP! – ali pa življenje kmalu ne bo več vredno življenja. Žal tihe molitvene kontemplacije včasih ne zadoščajo. Odkar se je Zlo tako jedko zažrlo v strukturo hierarhičnih vrhov, ob čemer tudi Vatikan ni izzvzet, se mu je uspelo vtihotapiti v prav vse družbene pore. Ta začetek potopa nekega še sprejemljivega obdobja, menda občutimo vsi Zemljani. Neminovno dejstvo pa je, da tako gospodarstveniki na položajih in politični predstavniki, kot tudi vodje posameznih religij, v odnosu do sebi podrejenih, nosijo toliko večjo odgovornost! V okviru svojih zmožnosti in vsakdo na svojem področju, se razume. Če odgovornosti ne čutijo, ali pa težo skupnega bremena grehov kar naprej prelagajo na ramena najmanj krivih, jah … potem mora pa biti z njihovo vestjo nekaj zelo hudo narobe. In če ne iščejo ustreznih rešitev, ta plan (hote ali nehote) podpirajo. Običajno nihče nikogar iz ljudstva nič ne vpraša, še manj upošteva, s čimer je tako zelo opevana in propagirana svobodna volja človeka – ne le zapostavljena, temveč pod pritiski prikrite psihokracije, ki vlada, tudi namenu zatirana in zlorabljana. V svrho osveščanja si prav zato tudi sama pridržujem pravico, da kdaj kje, četudi na molitveno spletni strani, javno podam še svoj pogled na to, čigar del smo – hočemo, nočemo – vsi. V Sloveniji namreč pogrešam nekoliko več samozavestno pokončnih hrbtenic, empatije, prevetritev idejotvornega duha in pa nekoliko aktivnejšega delovanja tudi s strani zavèdnih pripadnikov Cerkve, s pravo krščansko držo. Jezus je bil (r)evolucionar! Zato vsa čast tistim redkim izjemam, ki so uspeli v sebi združiti pravo mero zdravega osebnega idealizma in se, v tej okrutno naravnani – materialistično sistemski ureditvi, s socialno rahločutnostjo do nemočnih doma in po svetu, samouresničiti.

           ……………………

           @Dragi Molitev.

           /»Bistvo cerkve je ljudi pripeljat k Bogu.«/

           Ja. So ljudje in ljudje. Eni se bolje počutijo na vlaku, drugi raje v duhu letijo Viru naproti, tretjim je bližje hoja proti Bogu prek samotnih, še neuhojenih poti (ali ni bil tudi Jezus bolj samotarskega duha?) In vendar smo vsi na romanju skozi življenje. Osebno tudi nič nimam proti božjim hramom sezidanim iz zidakov, dokler si dobrodušni predstavniki božje besede v njih, prizadevajo k vzpostavljanju vobčih moralno etičnih vrednot in skrbijo za klimo prijetnega vzDUŠja. Nasprotujem pa svetohlinstvu s tičanjem glav v pesek – v odnosu do davno prirejenih resnic iz krogov Cerkvenih vrhov! Ena teh (bistvenejših) se je npr. zgodila leta 535 n.št. ko je iz političnih razlogov, bil na koncilu, v tedanjem Konstantinopolisu, iz krščanstva izbrisan nauk o reinkarnaciji. Dokazano. In prav z odstranitvijo tega dela, se je zgodila ena pomembnejših zatajitev, ki pripadnikom krščanstva obrne na glavo pristop do življenja in omeji možnost duhovnega razvoja. Kdorkoli od krščanskih Mojstrov poznavanja tega fizikalnega procesa (skupaj z razlago bistva namena večkratnih utelešanj) si je odtlej drznil pojasnjevati smisel življenja in poučevati védenje, ki temelji na posameznih izkušnjah skozi več življenj, je bil proglašen za heretika, krivoverca, čarovnico, ali psihopata. Kako bo vrh katoliške Cerkve popravil to krivično napako? Človek, ki ne ozavešča možnosti nadgradenj zavesti, je nagnjen k veri v dogme. V interesu koga že? In nenazadnje, tudi nekam oholo bi bilo razmišljanje, da Vir vse-vesoljnega stvarstva nima boljših idej, kot to, kar se nam trenutno zdi da o »onkraj« vemo – z omejenega zornega kota naše snovnosti, na podlagi videnega, slišanega ali zaznavnega zgolj s petimi čutili, brez posebnega truda in želje po odkrivanju Resnice vseh resnic, Vira Ljubezni. Nauk o reinkarnaciji namreč govori o nujnem (recimo temu naravnem) zakonu, kjer ima učlovečena identiteta duhovnih bitij na krožnem popotovanju možnost da izkustveno pot spozna, s tem pa tudi nenehno spreminjanje in odstiranje svoje božanske zavesti, ter zmožnost (samo)spoznanj(a). Cilj učlovečenih bitij je pa vendarle vrnitev k svojemu Viru, Izvoru, ali, če hočete – v svoje Božje kraljestvo (budisti ga npr. imenujejo nirvana) – torej v njegov Izvirno duhovni dom. Iz česar izhaja, da je vnovično utelešenje eno od možnih interpretacij vstajenj, na katerega se opira prav krščanstvo. Sicer je pa Jezus Kristus v zvezi s širjenjem prostora v drugih dimenzijah bivanja, med drugim, povedal tole: /” V hiši mojega Očeta je še veliko bivališč! Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam jih pripravim? /” (iz evangelija po Janezu 14,1-14.)

           Sončno praznične dni in lep pozdrav obema.
     • verujem says:

       1. maja, 2012 at 14:05

       Sedaj pa še malenkost okopičenju denarja v cerkvi. Jaz hodim vcerkev in mi
       še nikoli ni nobeden rekel koliko naj dam cerkvi. Pot resnica in življenje pa je sv. pismo
       saj po njem govori samo Vsemogočni Bog. Jaz sem samo grešnica.
       Vsemogočni obilno nas blagoslavljaj. Marija prosi za nas, sv. Jožef varuj nas.
       • molitev says:

         2. maja, 2012 at 23:09

         Draga iza.
         Poglej tudi sam sem verjel v reinkrnacijo in ostalo, vendar sem pri svojem iskanju šel naprej ali drugače povedano Bog me je poiskal in me prežarel s svojo ljubeznijo. Spoznal sem nesmisel reinkrnacije…. Vsak je svobodem, kaj bo vzel in s seboj nesel,…

         Priporočam ti, da si prebereš knjigo od Glorie Polo, je tudi v elektronski obliki tu:
         http://www.molitev.net/gloria-polo/Zadela-me-je-strela-Gloria-Polo-Ortiz.html
         ali http://www.molitev.net/gloria-polo/Strela_me_je_zadela.pdf
         skoči na besedilo, ki je označeno z 148, 149 in 358 pa še malo pred tem to poglavje.

         Bog te obilno blagoslovi.
         • Miro says:

           3. maja, 2012 at 13:22

           Popolnoma se strinjam z Molitvijo. K temu še nekaj mojih skromnih misli. Če Sveto pismo beremo le s posvetnimi očmi, bomo v njem vedno našli le posvetno in se ne bomo nikoli približali osrednjim skrivnostim Gospoda Jezusa Kristusa, apostolov, Cerkve itd. Če pa se pred pričetkom premišljevanja v molitvi priporočamo Svetemu Duhu, nam bo On v srcu razlagal sveta besedila in nam dajal moč za spolnjevanje božje volje. Sami si ne moremo dati te luči; verujemo, upamo lahko le z Njegovo pomočjo. Vendar ne v neke bajke in pravljice, temveč v živo Božjo besedo, ki človeku prinaša mir, veselje in odrešenje. Priporočam, da se s pomočjo Svetega Duha vsi, ki se srečujemo na tej spletni strani, vključno z mojo malenkostjo, ponovno začnemo poglabljati v Sveto pismo. Berimo z očmi srca in z navdihom Ljubezni, ki močno presega vse tuzemeljske pojme in predstave, vklenjene v določen čas in prostor!

           Bog blagoslovi vse ljudi iskrenega srca in dobre volje!
     • upanje says:

       10. maja, 2012 at 1:30

       Prvič berem te molitve,vzpodbude,misli,prošnje…Medžugorje se me je pred nekaj leti močno dotaknilo.Preprosto verjamem,zaupam.Ne potrebujem filozofskih razprav,cinizma..Iza,kdorkoli si,verjamem,da je Bog preprost,ker ljubezen je preprosta.Zato me tvoje pisanje utruja,ker je premalo preprosto.Molim za tebe,da se te Jezus v srcu dotakne.Da ga enkrat doživiš.Tisti čudovit notranji mir,ki ga ne daje nihče drug.Res molim,da se nehaš ubadati z razglabljanjem,raje z molitvijo,z ljubeznijo do drugega. Iza,čas je dragocen.Bog te blagoslovi.
4. Miro says:

   28. aprila, 2012 at 15:08

   Polni so lokali, diskoteke, zabavišča itd. Polne so športne dvorane, igrišča, tribune itd. Polne
   so tudi ambulante, bolnišnice, čakalne vrste na operacije itd. Toda tam pred tabernakljem,
   kjer bi lahko tiho slavili Začetnika življenja in vsega dobrega in od Njega prejeli darove
   odrešenja, so le maloštevilne duše, ki v srcu čutijo potrebo po srečanju z Njim. Vendar pa,
   kot je zapisala sv. Edith Stein, “Gospod ni v tabernaklju zaradi sebe, ampak zaradi nas, ker
   je rad blizu človeškim otrokom. Poleg tega pa ve, da potrebujemo njegovo navzočnost.”

   Slava tebi Gospod, ki nas tako močno ljubiš v tihoti tabernaklja!
5. Irena says:

   27. aprila, 2012 at 23:14

   Zahvaljujem se dobremu Bogu, Jezusu in materi Mariji za uslišane prošnje in prosim za božji blagoslov za mojo družino in mojo sestro.Bog je usmiljen in milostlljiv, ve kaj potrebujemo,a včasih so njegova pota za nas nedoumljiva. Molite tudi za tiste fante,ki so zbežali od doma. Naj jih božja previdnost pripelje nazaj v krog njihovih družin. Pomislimo kako hudo je njihovim staršem in molimo zanje.
6. joze says:

   27. aprila, 2012 at 12:49

   gospod Bog, prosim te za pogum ki je zbledel v mojem srcu. Nimam več volje in moči, prosim vas molite zame.
7. Miro says:

   26. aprila, 2012 at 21:16

   Človeku s tremi razsežnostmi njegove narave (telo, duša, duh) ne more prinesti
   celostne rešitve nobena, najsibo še tako visoko leteča posvetna modrost ali znanost,
   ampak le živa Božja beseda. Njeni globini pa se ne more približati kdorkoli, ampak
   le tisti, komur je to dano v moči Svetega Duha. Vera je namreč izjemno velik božji
   dar, ki ga lahko sprejme le odprto in ponižno srce.

   “Slavite, narodi, našega Boga,
   razglašajte njegovo hvalo.
   Dal je naši duši življenje,
   ni dovolil, da bi se nam noga spotaknila.
   Pridite, čujte vsi, ki se Boga bojite, in bom povedal,
   kaj vse je storil moji duši!
   Vpil sem k njemu s svojimi usti
   in ga hvalil s svojim jezikom.
   Hvaljen bodi Bog, ki ni zavrgel moje prošnje
   in mi ni odtegnil svojega usmiljenja!”

   (Iz Knjige psalmov 66,8-9.16-17.20)

   Gospod, hvala Ti za živo Božjo besedo, ki edina prinaša celostno odrešenje!
8. molitev says:

   25. aprila, 2012 at 22:28

   459. Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović – Lunetti v Međugorju 25. aprila 2012
   “Dragi otroci! Tudi danes vas kličem k molitvi in naj se vaše srce, otročiči, odpre Bogu kakor cvet toplini sonca. Jaz sem z vami in posredujem za vse vas. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”
9. Pika says:

   25. aprila, 2012 at 15:57

   Bog prosim te za mojega fanta…čakava na izvide (ali ima raka ali ne). Ravno sva si mislila ustvariti družino. Prosim tudi ostale da molite za njega. HVALA VAM!
10. andreja says:

    25. aprila, 2012 at 9:41

    Prosim za molitev za sina. Izročam ti ga moj Gospod, v tvoje roke, v tvoje varstvo. Bodi vedno z njim in naj se seveda, da si ti njegova pot, resnica in življenje. Ohrani ga na pravi, tvoji poti.Pomagaj mu spoznati, da zmore in zna, ker si z njim. Napolni njegovo dušo in telo s Sv.Duhom.Izročam ti vso mojo družino. Varuj in vodi nas. Hvala ti Vsemogočni, hvala vsem za molitev.

Comments are closed.