Imate težave? Imate kako bolezen, ki jo ne morejo zdravniki ozdravit ( levkemija, rak, astma, depresija,…) ? Ste skregani s sosedi, možem, ženo, otroci, sorodniki, sošolci,…? Vam gre vse narobe? Ne morete dobit fanta / punco za zakon? Ne morete imet otrok? Ne vem karkoli imate in vam dela težave, spodaj vpišite in skupaj bomo molili za vaš namen.
Naša prošnja je, da se tudi vi sami vključite v to internetno molitveno skupino in si vsi skupaj pomagajmo in molimo drug za drugega in namene, ki so bili napisani. Če še ne znate moliti, potem si izberite eno od molitev in jo izmolite (preberite in pri tem razmišljajte kaj piše) za vaše in vse ostale prošnje(namene). Če verujete se vam bo to tudi izpolnilo.
Matej 9, 20-22
Tedaj se mu je od zadaj približala žena, ki je dvanajst let krvavela, in se je dotaknila roba njegove obleke. Pri sebi je namreč rekla: »Če se le dotaknem njegove obleke, bom rešena.« 22 Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in dejal: »Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila.« In žena je bila od tiste ure rešena.
Ali:
Mt 17,20
»Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.«
Ali:
Lk 17,6
Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna.
Vsi skupaj lahko od Boga izprosimo milost za vaše prošnje.
Hvala za vaš obisk in vašo molitev, naj vas Bog obilno blagoslovi.
Spodaj vpišite svoje prošnje. Vpiši samo svoje ime/vzdevek brez priimka!
(Prosim, da si ne spreminjate imena ali vzdevka, ker s tem mi dajete dodatno delo, da vaše prispevke odobrim. Hvala, Administrator)
Odpri oči, Gospod, mi že sedaj, in upanje mi v srce daj,
ki lajšalo bo moj korak in dalo mi pogum,
ko me ovije temna skrb ali žalost plane mi v srce.
Takrat v soncu bom gledal v svetlobi odrešitve Tvoj ljubljeni Obraz
in končno videl bom, kako sem ljubljen v odsevu Tvojih oči,
ki so brez izjem Tvoje Ljubezni odraz, do vseh Nas.
Janez
Zahvaljujmo se v molitvi Bogu za dan, ki smo ga danes preživeli z bližnjimi. Bodimo hvaležni za vse lepe trenutke in darove Boga, ki smo jih prejeli in dali drugim. Ali smo kaj lepega doživeli in kaj dobrega naredili za druge ljudi in reveže ter bolne in ostarele ter otroke se vprašajmo in naredimo vsak dan kaj lepega in dobrega drugim tako, da se vprašamo, kaj pa sem danes dobrega storil za druge ne le zase?. Žetev je obilna delavcev pa malo pomeni, da rabimo tako duhovnike in dejavne vernike v Cerkvi, da bomo z delom, molitvijo in dobroto živeli po Evangeliju našega Gospoda in širili dobroto in Ljubezen. In Gospod vidi v zadnjo kamrico našega srca in ve kaj rabimo, še preden ga prosimo. Nikoli ne vemo, ali je to naš zadnji dan v življenju na Zemlji. Zato pa je prav, da damo vse prejete darove in sposobnosti kot obliko molitve v dobra dela in pomagamo drugim in sebi na Zemeljski Poti k Njemu. Amen. Janez
Tvoje srce je sočutno za vso bedo ljudi, ki jih srečuješ in vidiš v življenju.
Ti ne zavrneš prav nikogar, ko prihajajo predte s prošnjami za ozdravitev in pomoč.
Dotikaš se gnojnih ran gobavcev, jezika nemih in gluhonemih ter ušes teh, ki so gluhi in jih zdraviš.
In preženeš hudobne duhove iz obsedenih ljudi, ki so jih napadli in jih mučijo, dokler hudobce ne izženeš iz teh revežev.
Jezus Ti si neskončna dobrota, ki ne pozna nobene nevoščljivosti in hudobije,
temveč si poln usmiljenja, dobrote in strpnosti do vseh ljudi.
V Tebi premorem vse, ki mi daješ upanje in moč in me vodiš po Poti k Tebi.
Amen. Janez
Prosim za molitev, da bi se v letosnjem solskem letu popravile lani storjene krivice in za vodstvo Svetega Duha. Hvala!
KRISTUSA JE TREBA PRIZNATI PRED LJUDMI!
BOŽJA BESEDA: »Toda povem vam: Vsakega, ki bo priznal mene pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli. Kdor pa bo zatajil mene pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli. Vsakemu, ki izgovori besedo zoper Sina človekovega, bo odpuščeno; tistemu pa, kdor izgovori kletev zoper Svetega Duha, ne bo odpuščeno. Kadar vas bodo vlačili pred shodnice, pred vladarje in oblasti, ne skrbite, kako bi se zagovarjali ali kaj bi rekli, kajti Sveti Duh vas bo poučil tisto uro, kaj je treba reči« (Lk 12,8-12).
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+12%2C8-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Jezus vidi prihodnje trpljenje učencev, zato jih spodbuja k iskrenemu zaupanju in pričevanju. Obljublja jim podporo Svetega Duha, ki pa ne bo učinkovita, če se bodo zaprli pred njegovim delovanjem. Kljub slabostim se bom trudil oznanjati Kristusa pred svetom, ki mu je nasproten. Gospod, daj mi moči Duha, da bom premagal strah in z življenjem pričal zate (odlomek iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).
Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus! Ti si popolna svetost in ljubezen v skrivnosti Presvete Trojice. Ti imaš besede večnega življenja. Ti si pot, resnica in življenje. Hvala Ti, ker nam podarjaš sveto evharistijo ter se na oltarju iz čiste ljubezni do nas grešnikov nenehno daruješ za nas in naše odrešenje. Jezus, obvaruj nas, da Te ne bomo nikoli zatajili pred ljudmi; obvaruj nas pred izgubo vere; obvaruj nas pred zakrknjenostjo v srcu, ki nam onemogoča spreobrnjenje. Ponižno Te prosimo, podari nam razsvetljenje v luči Svetega Duha, da bomo pod Njegovim vodstvom vedno stopali po poti Božje besede ter ljubili Tebe in bližnjega; vendar ne toliko z lepimi besedami, kakor s konkretnimi deli usmiljenja do bližnjega v dušni ali telesni stiski.
Ponižno prosimo Gospoda Jezusa, še posebej pri sveti maši, da bi na priprošnjo Preblažene Device Marije podaril potrebne milosti osebam v primerih hudih stisk, opisanih pod – MamiM (za hči, družino, spravo, razumevanje), janez (za zdravje), Helena (osebna prošnja za milost), Administrator (za ozdravljenje odvisnika od drog), Veronika (za zdravje brata), Ida (za varnost njenega otroka v prometu), Blanka (za novo službo), Andreja (za D. in M.) … Zgodi se presveta Božja!
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Papež Frančišek: Božja beseda nam daje veselje. Veselje je moja moč
»Spodbujeni smo, da odpremo srce za srečanje z Božjo besedo, ki nas naredi radostne. Pozorno poslušajmo Božjo besedo in ne dopustimo, da bi na eno uho prišla notri, na drugo pa šla ven. Današnje berilo je iz Nehemijeve knjige (glej Neh 8,1-4.5-6.7-12). Gre za zgodbo o srečanju Božjega ljudstva z Božjo besedo. To je zgodba o obnavljanju.
Dan za srečanje z Gospodom
Povezana je s širšim okvirjem, v katerem se odvija pripoved, in sicer z obnovo templja in vrnitvijo iz izgnanstva. Nehemija, namestnik, govori z duhovnikom in pismoukom Ezdro, da bi »ustoličil« Božjo besedo. Vse ljudstvo se je zbralo na trgu pred Vodnimi vrati. In duhovnik Ezdra je bral. »Odprl je knjigo pred očmi vsega ljudstva, ker je stal višje kakor vse ljudstvo; ko jo je odprl, je vse ljudstvo vstalo.« Leviti so razlagali postavo. Lepa stva! Mi smo navajeni imeti to knjigo, kar je Božja beseda, ampak smo, rekel bi, slabo navajeni, medtem ko je ljudstvo pogrešalo Besedo, bilo je lačno Božje besede, in zato, ko je videlo knjigo, je vstalo. Pomislite samo, da se stoletja kaj takega ni dogajalo. To je srečanje ljudstva z njegovim Bogom, srečanje ljudstva z Božjo Besedo. »Nehemija, ki je bil namestnik, Ezdra, duhovnik in pismouk, ter leviti, ki so učili ljudstvo, so rekli vsemu ljudstvu: ‘Ta dan je posvečen Gospodu.’ Za nas je to nedelja. Nedelja je dan za srečanje ljudstva z Gospodom, dan srečanja moje družine z Gospodom. Dan mojega srečanja z Gospodom. Je dan srečanja. ‘Ta dan je posvečen Gospodu.’
Kaj se zgodi v srcu, ko slišim Božjo besedo?
Zato so Nehemija, Ezdra in leviti pozivali ljudstvo, naj ne žaluje in ne joče. Berilo danes namreč govori o tem, kako je vse ljudstvo jokalo, medtem ko je poslušalo Božjo besedo. Jokalo je zaradi ganjenosti, jokalo iz veselja. Ko mi slišimo Božjo besedo, kaj se zgodi v mojem srcu? Ali je pozorno na Božjo besedo? Dopustim, da se dotakne mojega srca ali pa stojim tam in gledam v strop ter razmišljam o drugih stvareh, Božja beseda pa pride na eno uho notri, na drugo pa gre ven in ne prispe do srca? Kaj jaz storim za pripravo, da bi Beseda prispela v srce? In ko Beseda pride v srce, sta v njem jok veselja in praznovanje. Ne razume se praznovanja nedelje brez Božje besede, ne razume se. Potem jim je Nehemija dejal: ‘Pojdite in praznujte.’ In jim da lepe napotke za praznovanje. ‘Jejte tolste jedi in pijte sladke pijače in pošljite deleže tem, ki nimajo nič’, torej revnim. Revni so vedno ministranti na krščanskih praznovanjih, reveži! ‘Zakaj ta dan je svet našemu Gospodu. Ne bodite žalostni! Zakaj veselje v Gospodu je vaša moč.’.
Božja beseda daje veselje. To je naša moč
V žalosti torej ni naše moči: Božja beseda nas dela radostne, srečanje z Božjo besedo nas napolnjuje z veseljem in to veselje je moja moč, je naša moč. Kristjani so veseli, saj so sprejeli, prejeli so Božjo besedo v srce in neprestano srečujejo Besedo, iščejo jo. To je današnje sporočilo za vse nas. Kratko izpraševanje vesti: Kako poslušam Božjo besedo? Ali pa je enostavno ne poslušam? Kako se jaz srečujem z njegovo Besedo, kar je Sveto pismo? In zatem: Sem prepričan, da je veselje v Gospodu moja moč? Žalost ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja. Eden od psalmov pravi, da je v trenutku osvoboditve Babilona, judovsko ljudstvo mislilo, da sanja: ni moglo verjeti. Isto doživetje se zgodi, ko srečamo Gospoda v njegovi Besedi, ko mislimo: ‘Pa saj to so sanje.’ In: ‘Ne morem verjeti vsej tej lepoti.’
Naj nam Gospod vsem podeli milost, da bi odprli srce za to srečanje z njegovo Besedo in se ne bi bali veselja, da se ne bi bali praznovati od veselja. To je veselje, ki izvira ravno iz tega srečanja z Božjo besedo.«
(Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 3.10.2019).
Veselimo se in radujmo se v našem Odrešeniku, ki je prinesel na svet Božji Mir in Odrešenje. Zaupajmo mu in odložimo na Njega vse skrbi n težave. Pomagal nam bo. V naše življenje bo prinesel smisel, upanje in veselje. Janez
Kadar se Ljudje Ljubijo se vzajemno osrečujejo,
prihajajo eden k drugemu, si medsebojno pomagajo ter so srečni.
Njihova srca so polna Miru, Dobrote in Ljubezni in zato Radostna.
Veliko se pogovarjajo in se veselijo novega dne ter se med seboj razumejo.
Odpuščajo in pozabijo na krivice in žalitve s strani drugih ter prosijo Boga, da jim odpusti vse grehe.
Dovolj je že prijazen nasmeh, mir, ubranost, dobra volja, človečnost, skrb za druge in radost.
Ko je tako, je Božje kraljestvo vedno med Nami vsemi in Njegov Blagoslov,
ker živimo in delamo ter ljubimo kot nas je učil Jezus.
In kjer sta zbrana dva ali trije v Njegovem Imenu, je On sredi med Nami.
On je naše Vse, naša radost, upanje in sreča, ki se sveti in raduje v Njegovi Očetovski Ljubezni.
On je naše upanje za Odrešitev, On je naše vse.
Amen. Janez
Že objavljeno na Prosim za molitev.
Prosim za molitev za hcerko, ki je odvisna od alkohola, da izbere pravo odlocitev in dokoncno ne unici svojega zivljenja. Naj jo vodi sv. Duh. Presveta Jezusova kri, zasciti jo, da se ji ne zgodi kaj hudeva in resi jo tega unicujocega zivljenja. Naj sprejme pomoc, ki jo nujno potrebuje. V Bozje varstvo izroocam celotno druzino, prosim za spravo in razumevanje.
Položaj mladine v današnji družbi tveganja ni lahek, mlade tare negotovost glede zaposlitve, stanovanja, zlasti pa partnerske in družinske stabilnosti ter smisla življenja in dela; pri nas je to negotovost še dodatno zaostrila politična in gospodarska tranzicija. Sodobna značilnost je pomanjkanje stabilne osebne in socialne identitete in perspektive, to dvoje pa sta odločilna dejavnika tveganja za omamljanje in zasvojenosti. Pomembno je, da se med seboj dovolj ujemajo človekovo gledanje nase in njegova pričakovanja, gledanja in pričakovanja drugih ter stvarne možnosti, tako da se posameznik v medčloveškem sožitju hkrati identificira s skupnostjo in osebno diferencira. Pa tudi da se mladi ljudje najdejo in znajdejo v svetu in samostojni zaživijo. Zakaj je prisotna malodušna brezciljnosti mlade generacije, ki je neka brezsmiselna bivanjska praznota? Ne vem. Vem ppa, da ta onesposobi velike obrambne potenciale telesnega zdravja mladih ljudi, materialne blaginje, intelektualne nadarjenosti in druge potenciale mladih ljudi, da iščejo izhod v v slepilih, alkoholu in drogiranju in ne v delu, molitvi, veri, zaposlitvi, izkoristku sposobnosti idr. Iz bivanjske praznote se porajajo nerazumljiva samouničevalnost do sebe, kamor sodijo alkohol, zasvojenosti, nepojasnjene agresivnost in zlorabe drugih, vandalizem do kulturnega in naravnega okolja, iskanje azila v iluzjah idr. Zato je potrebna strokovna pomoč pri psihiatrih, psihologih in molitev k Jezusu Odrešeniku in Materi Mariji; prav tak0 je treba urediti vse družinske in osebne zadeve, da bo strokovna pomoč in molitev učinkovito prispevala k prenehanju alkoholizma. treba je veliko optimizma, razumevanja, živeti strpno in poslušati hčerko, kaj jo teži in kaj gre vse narobe, da je zašla v alkoholizem. Rabite strokovno pomoč, ker sami te probpemov ne morete rešiti! Prav tako rabite Božjo Pomoč in pomoč Matere Marije!
Predlagam, da greste k Frančiškanom po pomoč in poiščete dr. Kristijana Gstečnika, ki je duhovnik in psihoterapevt, da bo konkretno pomagal v njegovem inštitutu. Predvsem da bo ugotovil v pogovoru s hčerko diagnozo vzrokov, ki so sprožilci in vzroki za alkoholizem. Pa tudi, da bo skupaj z asistenti postavil delovno terapijo ozdravitve, ki bo zajemalo hlerko in družino, saj gre lahko tudi za interakcijski vpliv medsebojnih odnosov. Kristijan je že mnogim uspešno pomagal. Vse dobro vam želim. To je največ, kar vam lahko odgovorim zaenkrat. Janez
MOLITEV ZA OZDRAVITEV
Prosim te, Gospod Bog,
da je vsaka bolna in trpeča oseba, ki bere, posluša
ali si ogleduje to sporočilo obkrožena s plamenom tvojega Svetega Duha.
Prosim te, da v tem času zdraviš njihov um in njihovo telo,
izboljšaš njihovo zdravje in jim podariš Notranji mir.
Prosim Te, naj jih Tvoja dobrotna in milostna roka ozdravi bolezni,
ki jih je prizadela, naj jim pomaga, da ne čutijo bolečin
in da bodo njihovi zdravniki pravilni ugotovili bolezen in jo tudi prav zdravili.
Blagoslovi vse bolna in trpeče in daj potrpljenje njihovi družini in vsem, ki zanje skrbijo.
Si najboljši zdravnik, ki lahko ozdravi vsako bilezen, vsako zlo,
ki je prišlo v telo, v hišo, v družino in v njihovo okolico.
Molim in prosim te za moje zdravje in verjamem,
da se bo od tega trenutka vse izboljšalo zame in za druge bolne, ki Te prosijo za ozdravitev.
Hvala, Sveti oče, ker vem, da poslušaš, kar ti govorim iz srca.
To počnem zdaj, z vso ljubeznijo in upanjem Vate
in tudi če zdravniki pravijo drugače,
vem, da lahko ozdraviš vse bolezni
in celo najhujšo bolezen, ki obstaja.
Hvala, hvala, hvala Ti moj Oče v Nebesih!
Ker vem Moj Gospod in Moj Bog, da si me poslušal in da me boš uslišal ter pozdravil bolne in trpeče.
AMEN
Že objavljno na Prosim za molitev
Molite za zdravo dušo in telo vaše hčerke. Poslušajte jo in ljubite jo ter pomagajte ji. Naj pove, kaj gre narobe! Bodite pozitivni in dobri do nje. Ko molite k Bogu in Mariji, odložite stran vse starševske skrbi in bolečine ter misli o sebi; prepustite se popolnoma Božji Volji in Njegovemu Delovanju z Odrešilno Vero. Molite k Bogu je namreč poleg zdravljenja medicine način, da se darujete Bogu. Molitev Vsakemu, ki trpi, pomaga, da najde v sebi novo upanje, novo Moč in Ozdravljenje po Njegovi Milosti. Ravnajte zdravo, mislite zdravo in obilno molite k Bogu, da bodo Njegove Zdravilne Sile v Vas in v Hčerk pozitino delovale in da boste postopoma začutili boljše počutje, toplino, ljubezen, odpuščanje in MIR. Vera gore premika. In čudeži se dogajajo. Bog prosim pomagaj vsem bolnim in trpečim! Pomagaj Hčerki, da bo prenehla z alkoholom in da se bo pozdravila na duši in na telesu. Božje usmiljenje pomagaj mami in hčerki. Kako lepo je, ko se Ljudje imamo radi in se medsebojno razumemo, brez vseh ovir. To nas uči Jezus.
Ko nastopijo težave je prav, da molimo drug za drugega k Očetu in Mariji. Tako se krepijo medsebojni odnosi in marsikaj uredi z Njegovim blagoslovom in umirijo zadeve v odnosih s potrpežljivostjo. Potrebujete molitev in Njegovo uteho, da se prvo sami pomirite in v miru brez afekta ter trezno premislite vse kaj se zgodilo in kaj boste naredili sedaj v družini gede hčerke. Družina mora sodelovati s strokovnjaki in duhivnikom, ki bodo pomagali. Pogovorite se z zakoncem, s hčerko, s svojci in naredite prijazne in ljubeznive geste dobre volje in povejte zakoncu ter hčerki, da vam veliko pomeni medsebojna ljubezen in razumevanje. Molite Boga in prosite Devico Marijo za pomoč. Poleg molitve je prav, da opravite razgovor z duhovnikom, dobrim krščanskim človekom in/ali strokovnjakom, da boste izločili vse negativne misli in lažje objektivno in trezno pogledali na vaš primer. Veliko je družinskih terapevtov in tudi duhovnikov, ki vam lahko pomaga tudi tako, da vas posluša. In opogumljeni s spodbudami in molitvijo ter voljo, bodite dober človek še naprej in dajte tihi zgled. On ki je naš Oče vse to vidi in vam bo pomagal. Vsakdo pa mora svoje težave in odločitve sprejeti sam in obenem prositi Njega za pomoč. Molitev in pogovor z duhovnikom in/ali s terapevtom družinske psihologije, ki je katoličan za začetek.
Npr. pri frančiškanih v Ljubljani je to uspešen strokovnjak dr. Kristijan Gostečnik, ki je mnogim pomagal. Molite, poiščite pomoč, bodite aktivni in pozitivni ter prosite Boga za pomoč. Vztrajajte v dobroti in odpustite sebi in partnerju. Morda pa obstajajo zdrava jedra za nov začetek, če bosta oba z možem na tem delala in verjela, da se dajo krize v družini in v zakonu rešiti z molitvijo in s strokovno pomočjo.
Dodajam Vam še link do Kristijana pri Frančiškanih v Ljubljani. Vse dobro vam želim. Vse pride in vse mine ali tudi to bo minilo. Očeta molite in prosite za vodstvo in pomoč.
https://fdinstitut.si/ dr. Kristijan Gostečnik je frančiškan. Je tudi direktor Frančiškanskega družinskega inštituta: prof. dr. Christian Gostečnik, doktor klinične psihologije, doktor psihologije, doktor teologije, družinski in zakonski terapevt, supervizor Frančiskani Ljubljana. Janez
Vidim, da ste pred časom že pisali molitve za hčerko na Prosim za molitev. Molite in ukrepajte, da se bodo problemi rešili. Problemi so ostali nerazrešeni in morate biti bolj odločni. Tudi Jezus nas uči, da moramo biti usmiljeni samarijani in poeg molitev dejavno pomagati.
Vrsta dobrih nasvetov in usmeritev, vrednih premisleka in upoštevanja, Bogu hvala! V takih in podobnih primerih je bilo na tej spletni strani o potrebnosti strokovne pomoči v minulih letih že velikokrat govora. Vsekakor ni dovolj samo molitev, potrebna je tako Božja milost, kot tudi zavzeto človekovo sodelovanje z Božjo milostjo!
Gospod Jezus nam za ozdravljenje in odrešenje poleg molitve podarja še naslednje neizmerno dragocene zaklade: Božjo besedo, svete zakramente, med njimi še zlasti sveto spoved, sveto evharistijo … Jezus nam govori: “Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.”
Zaradi celovitega prikaza priporočam, da si preberemo še zapis, kako do ozdravljenja (sicer je v hrvaščini, vendar to za večino najbrž ne bo večji problem):
https://www.zupa-surkovac.com/hr/article/12/pet_koraka_do_ozdravljenja
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
SVETA MAŠA JE NAJVEČJA MOLITEV ZA OZDRAVLJENJE! KO SMO ZBRANI OKOLI SVETEGA OLTARJA, MOLIMO Z VERO IN ZAUPANJEM: »GOSPOD, RECI LE BESEDO IN MOJA DUŠA BO OZDRAVLJENA!«
»Gospod mi je razložil, da morajo ljudje spoznati, kako šibki, krhki in človeški so. Ko pridejo k sveti maši, naj se pred začetkom v molitvi obrnejo na Svetega Duha in ga prosijo: Tu sem, Gospod, šibak, krhek človek. Jaz sam te božje skrivnosti ne morem sprejeti, kot bi moral. Toda Ti, Gospod, vzemi mojo dušo in me vodi preko mojega jaza v tvojo ljubezen« (iz knjige Življenje iz milosti, Carver Alan Ames).
Na drugem mestu Alen zapiše: »Mnogo katolikov obiskuje zdravnike, pa vendar mnogokrat niso ozdravljeni. Ozdravljenje iščejo celo pri ljudeh gibanja new age, koliko pa jih išče v evharistiji? V evharistiji je največji zdravilec, sam Jezus. On lahko ozdravi vse, in če bi imeli vero, bi bili ozdravljeni, kakor bi bilo za vas najbolje: duševno, telesno in čustveno. Evharistija je središče našega verovanja. Evharistijo moramo živeti, v evharistijo moramo verjeti, se vanjo čim večkrat postaviti.«
Premišljujmo o teh in drugih besedah življenja, ki jih je Gospod Jezus zaupal Alanu, po njem pa tudi nam. Z vero in zaupanjem se napotimo k sveti maši – največjemu studencu Božjega usmiljenja. Vse izročimo Gospodu, živimo v moči Božje ljubezni, ter prejete darove z Jezusovo pomočjo posredujmo bližnjim okoli sebe, pa tudi drugim ljudem.
Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
prosim gospoda Boga, mati Marijo, vse angele in svetnike za zdravje in da mi ne vzamejo vozniške. Hvala
MOLITEV
Jezus, odpri vrata mojega srca in me odreši vseh spon
Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina,
da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. (Jn 3:16,17)
Na naši poti Življenja do križa in onkraj čez, kdo bo odmaknil kamen proč in
nam pokazal prazen grob vstalega Odrešenika ter Pot Življenja k Tebi?
Samo ti, Gospod, saj si se prikazal trem ženskam tistega zgodnjega Velikonočnega jutra.
Samo ti, Gospod, saj si se v sobi razodel obotavljivim učencem in pokazal svojo prebodene roke.
Samo ti, Gospod, saj si se na Binkošti razkril z močjo jezikov ognja
in preko najneženjše sapice Svetega Duha napravil preobrat v Naših srcih in dušah.
Ko si odšel Zezus v nebesa k Očetu, si poslal Sverega Duha Tolažnika k nam na Zemljo.
Potrebujem Te Gospod, prosim pomagaj mi in me Vodi po Poti k Tebi.
Navdihni me in me napolni z Mirom in Upanjem, da ne skrenem Poti k tebi prosim.
Tukaj sem Gospod, obotavljiv in prestrašen ter upam na Tvojo Pomoč.
Tukaj sem in iščem Tebe. Verjamem v tvojo Odrešujočo moč, verjamem, da se želiš razodeti tudi meni.
Morda sem prešibek, da bi odprl vrata svojega srca in duše, ampak spet, Gospod, s tvojo pomočjo jih lahko odprem – na široko in zaživim kot dober človek in dober kristjan.
Pridi Jezus in prebivaj v meni! Prosim Te nakloni mi Milost in me odreši vseh spon.
Amen.
Že objavljeno na Prosim za Molitev.
Gospod prosim pomagaj janezu, da bo zaživel v Miru in zadovoljstvu ter usliši vse njegove prošnje za zdravje in spokojno življenje, ki je v Tebi Gospod. Napolni njegovo dušo z optimizmom in upanjem, da si Ti naš Odrešenik, ki pomaga tistim, ki verjejo v Tebe. Janez
Predraga Mati Marija,prosim,izprosi mi pri Jezusu milost,za katero iz srca prosim. Usmiljeni Jezus,ne zapusti me prosim!
O kri in voda,ki sta privreli iz srca Jezusovega,kot vir usmiljenja za nas,zaupam v Vaju.
K Tebi prihajam Gospod
K Tebi prihajam Gospod, z vsem srcem, z vsem upanjem in z vso ljubeznijo, ki jo premorem.
Prosim Te, naj bo ta Sveta Maša danes blagoslovljena postaja v mojem življenju
In naj mi da novih moči, da bom stanovitno hodil po pravi Poti k Tebi.
Tvoje usmiljenje in odpuščanje naj mi olajšata breme, ker sem sam sebi breme, ki je pogostokrat neznosno.
Tolikokrat o moj Bog, sem daleč od Tebe, daleč od sebe, pripravljen za sleherno neumnost in greh.
Pomagaj mi prosim, da bom pri Tebi, da bom pri sebi, saj to dvoje je isto.
Naj mi ta ura, ki jo posvečuje Tvoja pričujočnost, da rasti v zvestobi, grečnosti in veselju Tebi.
Prosim Bog, ozdravi me trpkosti, ki mi stiska usta, te grenkobe in bolečine ki sem je sam kriv
In tega nezaupanja, ki mi je vedno in povsod v skušnjavo.
Reši me Gospod notranje krhkosti in nestalnosti, vsega kar me vleče navzdol.
Reši me greha prosim, ki ga sovražim, pa vendar delam še naprej napake in te nespametno žalim.
Na pragu te Svete Mašne Daritve me prosim prenovi, da bom tak, kakršnega me ti želiš imeti.
Bog, popolnoma zaupam vate. Moja beseda na tem mestu bodi:
Vsega se Ti izročim.
Verujem v Te, Upam v Te. Ti si moja edina Resnica in moja Edina Moč.
Zavedam se, kako sem brez Tebe Oče slaboten in kako sem ves v Tvojih rokah.
Prav zato vem Oče, da sem zato močan.
Zato se hočem veseliti v Gospodu.
Glej prihaja nova mladost, ki bo do vrha napolnila mojo dušo.
Ko stopam pred Tebe, oblij s svetlobo in radostjo mojo Dušo z svojo Lučjo Gospod.
Naj me odslej vedno vodi Tvoja Ljubezen po Poti Odrešenja k Tebi.
Daniel Rops, Moje Veselje se dviga k Tebi, Izbor Molitev 1974. Že objavljeni na Prosim za Molitev.
Gospod Bog in Marija ter Sveti Jožef prosim uslišite Helenino prošnjo in ji pomagajte, da bo našla Božji Mir, Upanje in Božjr Vodstvo ter da ne bo osamljena v svojh težavah in preizkušnjah. Božja Dobrota in Usmiljenje v Tebe zaupamo. Mati Marija pomagaj prosim Heleni, da bo našla uteho in spokoj v Tvojem Varstvu. Janez
Izročam v molitev možakarja, ki je sebi in drugim naredil veliko gorja. Je tudi odvisnik drog in želi naredit samomor. Spomnimo se ga tudi pri maši.
Hvala Bog vam povrni.
MOLITVE ZA UBOGE IN ZAME…Rottzeter
Pater Anton Rottzeter, knjižica Bog, ki mi daje dihati:
KLJUB SMRADU IN ALKOHOLU
Kljub smradu in alkoholu
prepoznavam Tvoje obličje,
neizbrisno vklesano
v obraz tega človeka,
in te čutim.
Kljub umazaniji in blatu
prepoznavam Tvojo roko,
ponižno iztegnjeno,
v kretnji tega človeka
in se je bom dotaknil.
Kljub krvi in gnoju
bom premišljal Tvoj križ,
neprestano navzoč
v postavi tega človeka,
in se bom sklonil.
PO SVOJI BESEDI USTVARI VESELJE
Gospod naš Usmiljeni Bog,
dotakni se me
v vsakem klošarju,
ki leži na cesti,
v brezdomcu,
ki trka na moja vrata
in nima doma.
Podari mi
besedo, ki ustvarja veselje,
kretnjo, ki povezuje.
V OZADJU REVŠČINE REVŠČINA
Naj vidim revščino,
ki se skriva za revščino,
Bog.
Pomanjkanje smisla,
razbito upanje,
uničene odnose,
mnoga razočaranja.
Naj čutim solidarnost,
Bog,
resnično pozornost,
iskreno ljubezen,
osebno naklonjenost.
MILIJONI BREZ HIŠ
Milijoni brez hiš,
milijoni otrok,
samo zato, ker je miselnost preozka.
Bog,
razbij ozkost našega mišljenja.
Milijoni na cesti,
milijoni žensk,
samo zato, ker je srce premajhno.
Bog,
razširi majhnost srca.
Milijoni brez zemlje,
milijoni moških,
samo zato, ker je sebičnost prevelika.
Bog,
izruj sebičnost iz naše srede.
BOG OSVOBODI ME ZAPRTOSTI VASE
Osvobodi me zaprtosti vase,
v svoj dom, moj Bog,
naj ga odprem vsem pomoči potrebnim.
Osvobodi me zaprtosti
v kariero, bogastvo, denar, osebno premoženje,
moj Bog, naj delim z drugimi.
vidi in jim ne pomaga, ki se
Molimo te, Gospod Jezus Kristus, tukaj in v vseh tvojih cerkvah,
ki so po vsem svetu,
in te hvalimo, ker si s svojim svetim križem
svet odrešil.
MOLITEV ZA UBOGE IN IZGUBLJENE, KI SO ZATAVALI BREZ BOGA
Prosimo Te pomagaj ubogim, žalostnim, bolnim, zapuščenim, tistim brez Upanja, Pomoči, Vere in brez Boga,
ki jih nihče od soljudi na cestah in v parkih ne vidi, kako so lačni, prezebli in zapuščeni,
ki jim nihče ne pomaga, ki so omagali in se vdajajo mamilom in alkoholu ter
ki trpinčijo sebe in druge s katerimi se srečajo. V breme so sebi in drugim in ne znajo si pomagati sami.
Le naša Ljubezen in Sočutje ter pomoč Boga Odrešenika jim lahko pomaga blažiti vse njihove težave in stiske.
Izgubili so se in zatavali ter so brez Upanja, brez Boga, brez pomoči, brez Tolažbe in brez tole besede sočutja.
Tudi oni so Božji Otroci, ki rabijo Odrešenika, da ji pomaga nazaj na Pot Odrešenja.
Pridi Gospod, vstopi v Njihovo življenje in jih reši s svojoo Milostjo.
Odpusti jim, saj so izgubili kompas življenja in ne vedo kaj naj naredijo zase.
Navdihni dobre ljudi, da bodo kot dobri Samaritani obvezali njihove rane, jim prisluhnili in jim dali pogum,
da se izkopljejo iz začaranega kroga revščine, brezupa in uboštva.
Pomagajmo jim, saj je Jezus rekel, lačen sem bil, pa ste mi dali jesti,
žejen sem bil, pa ste m dali piti, bil sem brez obleke pa ste me oblekli,
obupan sem bil brez upanja in tople besede sočloveka,
pa ste mi dale Besede Odrešenika, ki ima Besede Večnega Življenja.
Podarimi jim kakšno toplo obleko, dajmo jim topel napitek in hrano, prisluhnimo jim.
Ker le eno je potrebno, da ne gremo mimo ubogih kot farizeji, ampak da pomagamo vsak na svoj način.
Tudi dobra dela so v Očeh Boga Molitev, ki izhaja iz pristne in dejavne Jezusove Evangeljske Vere,
tiste Vere, ki Slavi Boga in ki kaže, da spolnjujemo Božjo Voljo z Dobroto in dejavno Ljubeznijo tako,
da služimo Bližnjim. Tud ubogim in zapuščenim ter bolnim, ki so potrebn našega in Božjega Usmiljenja.
Gospod Bog prosim napolni Srca žalostnih, zapuščenih in ubogih, ki so omagali, in ki se vddajajo mamilom, alkoholu, ki že dolgo niso slišali lepe tople besede sočloveka, ki so se izgubili v vrvežu Življenja, ki se odzivajo in ravnajo s hudobijo in neprijaznostjo do drugih in svojcev, pomagaj jim prosim in jih reši, zakaj rekel boš le Besedo in ozdravljeni bodo in njihvo srce bo zopet polno Božjega Miru in Vere, ker so bili izgubljeni Otroci, pa si jih kot izgubljrne/zatavale ovce poiskal in jih Rešil pred pogubo. Pomagaj jim prosim Jezus Odrešenik, pomagaj jim Mati Marija, pomagaj jim Sveti Duh Tolažnik in vrni jih nazaj na Pot Odrešenja, da pridejo k Bogu in postanejo dobri ljudje in dobri kristjani. Pri tebi Bog ni nič nemogoče, Usmiljen si in Vsemogočen ter Dober v Svoji Ljubezni in Odpuščanju, zato pomagaj prosim ubogim, ki so te izgubili, da te spet najdejo. Prosim Te Gospod Bog pomagaj zgoraj omenjenemu neznanemu izgubljenemu moškemu, da bo opustil svoja kriva pota, ki vodijo v pogubo in se nehal drogirati ter da bo s pomočjo dobrih ljudi našel izhod in Odrešitev z Božjo Pomočjo.
Amen. Janez
Upanje, ki ga imajo ubogi, ne bo nikoli razočaralo, je čudovit primer nagovora papeža Frančiška v Rimu, ki sem ga objavil 16. 10. 2019 na Prosim za molitev spodaj. Tam je povedano bistveno več glede ubogih. Preberite in se zamislite. Tudi jaz sem se fejst zamislil. Mi imamo Odrešenika in Upanje. Mi imamo Božjo Milost, da imamo dovolj vsega, kar rabimo, pa za to nimamo nobenih zaslug. Le Njegovo Veliko Milost in Ljubezen. In kljub temu se še pritožujemo in nismo zadovoljni s tem, kar imamo. Premalo je vesele Evangeljske radosti in dobrote, ko se zavedamo, da smo zastonj prejeli, da naj naprej zastonj dajemo drugim. Bolj moramo biti dobri in pomagati ubogim in manj jambrati ter se bolj zahvaljevati za vse, kar smo nezasluženo dobili od Našega Očeta. In dejavno živeti Vero, ki poleg molitve k Bogu proizvaja dobra dela. Amen.
Janez
Vse te in druge molitve, namenjene za osebo, ki ima hude težave z odvisnostjo od drog in obupuje nad življenjem, z vero in zaupanjem vključujmo v sveto mašo.V njo se kakor v Ocean brezmejnega Božjega usmiljenja stekajo vse naše molitve. Maša je resnično največja molitev za ozdravljenje!
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Molitev
O Bog, poklical si sveto Mater Terezijo, da je z izredno ljubeznijo do ubogih odgovorila na ljubezen tvojega Sina. Daj nam, te prosimo, da bomo na njeno priprošnjo služili Kristusu v trpečih bratih in sestrah. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen
Misijonarka ljubezni: to je bila Mati Terezija po imenu in v dejanju. Dajala je tako privlačen zgled, da je pritegnila k sebi mnogo ljudi, ki so bili pripravljeni vse zapustiti ter hoditi za Kristusom, navzočem v ubogih. Ta sestra, ki jo vsi poznamo kot mater ubogih, zapušča zgovoren zgled za vsakogar, za verujoče in neverujoče. Dela, ki jih je izvrševala, govorijo sama zase in kažejo ljudem našega časa oni vzvišeni smisel življenja, ki se pogosto zdi, da je na žalost izgubljen. Ponovno in ponovno je rada govorila: ‘Služimo ubogim, da bi služili življenju.’ Mati Terezija ni zamudila nobene priložnosti, da je na vse načine poudarjala ljubezen do življenja. V poslušnosti evangeliju je postala ‘usmiljeni Samarijan’ vsakomur, ki ga je srečala, vsakemu človeku v krizi, v trpljenju in ponižanju. Nekoč je Jezus spregovoril Materi Terezi: »Pošiljam te v temačno bedo revežev. Pojdi tja in bodi moja Luč«.
Gospod prosim pomagaj nam, da bomo tudi Mi, ki smo Tvoje Božje Ljudstvo, sledili v življenju Tvojemu Evangeliju in bili v vsak dan do soljudi tako Dobri in Usmiljeni kog Mati Terezija iz Kalkute, ki je svoje življenje neumorno posvetila revežem v Indiji.
Poklican sem k popolni Ljubezni
Odpri mi oči, Gospod, da bom spoznaval Tebe v vseh svojih bratih in sestrah.
Odpri mi ušesa, da bom slišal klice vseh tistih,ki potrebujejo mojo pomoč.
Odpri mi srce, Gospod,da se bom naučil ljubiti svoje bližnje,kakor nas ljubiš ti.
Daj mi svojega Svetega Duha,da ti bom zmogel vsak dan znova podariti svoje srce.
Pomagaj mi da bom povsod razširjal Tvojo ljubezen, kjerkoli sem in kamorkoli grem.
Nauči me tiste ljubezni,ki je vedno potrpežljiva, vedno prijazen.
Nauči me tiste ljubezni, ki ni nikoli nevoščljiva,napuhnjena, sebična ali zamerljiva.
Tiste ljubezni, ki okuša srečo v resnici in je vedno pripravljena odpuščati.
Danes ti dajem svoje srce.
Dajem ti svoje roke, noge, svoj glas,da boš lahko ti po meni v ta svet prinašal svojo Ljubezen.
Daj, da bom mogel biti slaboten, a vztrajen odsev tvoje popolne Ljubezni.
Molitve Matere Terezije
Že objavljen na Prosim za molitev.
Mati Terezija nam je dala tihi zgled molitve, iskrene vere v Boga in dejavnega dobrosrčnega krščanstva, saj je iz svoje globoke vere zajemala moč in navdih za pomoč ubogim. Spoštovali so jo številni verni in agnostiki v svetu in v Indiji. Vse je potrebno, da delamo v Božjo Slavo in v naše Odrešenje. Tako molitev, vera, svete maše, krščansko življenje kjer spolnjujemo božjo Voljo, dobrota in služenje ubogim. Sama vera brez dobrih del je mrtva. Janez
Iskanje naših odgovorov na vprašanja o življenju in Bogu (skrajšano!)
Duševni mir v nestanovitnem svetu ali Iskanje duševnega miru: Kako lahko v tako nezanesljivem času dosežemo notranji mir ter premagamo skrb in strah? Saj imamo Odrešenika Jezusa vendar! Bo nas ljubi ali tudi mi ljubimo Boga?
Ali obstaja na tem svetu kakšna ustanova ali oseba, na katero se lahko obrnemo brez ozira na to, kaj se dogaja okoli nas ali v nas samih? Je mogoče z upanjem gledati na prihodnost ne glede na okoliščine, ki nam jih življenje nameni? Dandanes se čedalje več študentov zateka h Gospodu, saj ga vidijo kot nekakšno stalnico; svet okoli nas se namreč nenehno spreminja, medtem ko ostaja On vedno isti. Bog je vselej neomajen in vreden zaupanja, saj je tudi sam rekel: »Ali je še kakšen Bog razen mene? Ni je skale, ne poznam je. Jaz, GOSPOD, se ne spreminjam.«1 Na Boga se lahko vedno zanesemo in nanj računamo. On, ki je »isti, včeraj in danes in na veke«,2 pa nam je dal možnost, da ga osebno spoznamo in tako preko njega dosežemo notranji mir. Le z Njim lahko naše srce doseže trden počitek.
Pravi notranji mir – grajenje na skali
Ste se že kdaj vprašali, na čem gradite svoje življenje? Lahko ste prepričani, da mora vsak človek življenje na nečem osnovati – vsak izmed nas ima nekakšen temelj, na katerega postavi vse svoje upe in pričakovanja. Morda smo ta temelj mi sami: »Prepričan sem, da bom v življenju uspel, če se bom le dovolj potrudil.« Morda je to naš način življenja: »Če bom imel veliko denarja, bo moje življenje čudovito.« Morda je naš temelj kakšno časovno obdobje: »Novo tisočletje bo naredilo korenite spremembe.«
Bog pa ima za nas v mislih drugačen temelj. On pravi, da ni varno graditi upe in pričakovanja na nas samih, na drugih ljudeh ali na čemerkoli, kar nam lahko ta svet ponudi. Želi si, da bi položili svoje zaupanje vanj. Jezus pravi: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.«5
Res je, da se je modro obrniti na Gospoda vsakič, ko nas tarejo križi in težave, toda Božji načrt za človeka je življenje v izobilju ne glede na to, kakšne so okoliščine. On si želi, da bi imel na nas pozitiven vpliv v vsakem trenutku našega življenja, zato pravi, da vsi ljudje, ki položijo svoje zaupanje vanj in v njegovo besedo, gradijo svoje življenje na trdi skali.
Temeljni duševni mir
Mnogo ljudi se počuti varne, če se rodijo kot otroci milijonarja ali če vedo, da lahko z lahkoto dobijo dobre ocene. Toda največji občutek varnosti dobimo, če imamo oseben odnos z Gospodom. Bog je mogočen. Za razliko od nas Bog natančno ve, kaj se bo zgodilo jutri, naslednji teden, čez eno leto ali čez desetletje. On ve celo, kaj se bo zgodilo v novem tisočletju, saj pravi: »Jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor jaz. Od začetka oznanjam konec.«6 Najpomembnejše pa je dejstvo, da on ve za vse, kar se bo v našem življenju zgodilo, in nam je pripravljen vsak trenutek stati ob strani, če se le odločimo za življenjsko pot z njim. On je »zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča.«7 Vse, kar moramo narediti, je to, da ga vsak dan vdano iščemo. On namreč pravi: »Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem.«8
Toda to še ne pomeni, da bo tistim, ki imajo osebni odnos z Bogom, vse zlo prizaneseno. Če bodo na primer teroristi v novem tisočletju na naš narod izvršili kakšen napad, bodo morda trpeli tudi tisti, ki Boga poznajo. Kljub vsemu pa bodo čutili nekakšen notranji mir in z močjo, ki jim jo bo dal Gospod, bodo lahko pot nadaljevali. Eden izmed Jezusovih privržencev je zapisal tako: »Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo. Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni. Ob tla nas mečejo, pa nismo uničeni.«9 Vsi lahko iz preteklih izkušenj potrdimo, da se moramo v resničnosti pogosto soočati s težavami. A če se v te težavne vode podamo skupaj z Gospodom, se lahko nanje odzovemo na drugačen način in jih prebrodimo z močjo, ki ne izvira iz nas samih. Na svetu namreč ni nobene težave, ki je Gospod ne bi mogel premagati. On je večji od vsega, kar nas lahko v življenju zadane, in ne bo nikoli pustil, da se s težavami spopadamo sami.
Bog skrbi za nas. Poleg Božje mogočnosti lahko ljudje v svojem življenju izkusimo tudi njegovo globoko ljubezen. Od novega tisočletja lahko ljudje pričakujemo marsikaj: morda bo to čas svetovnega miru, kot ga ni še nihče videl, morda pa bo več sovraštva, etične nestrpnosti in nasilja kot kdajkoli prej. Toda ne glede na to, kaj se bo zgodilo, smo lahko prepričani, da nas nihče ne more ljubiti tako močno, kot nas ljubi Gospod, in nihče ne more za nas skrbeti s takšno vnemo, kot skrbi On. Bog nam preko Svetega pisma sporoča: »GOSPOD je dober, utrdba ob dnevu stiske, in pozna tiste, ki se zatekajo k njemu.«10 »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.«11 »GOSPOD je pravičen na vseh svojih poteh, dobrotljiv v vseh svojih delih. GOSPOD je blizu vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v zvestobi. Izpolni željo svojih častilcev, usliši njihovo klicanje in jih reši.«12
Jezus Kristus je svoje učence pomiril z naslednjimi besedami: »Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.«13 Če se predate Gospodu, bo on za vas skrbel na način, kakršnega do sedaj še niste poznali; kajti nihče ni za vas skrbel tako, kot Gospod, saj nihče ni tega zmožen.
Doseči duševni mir preko Boga
Še sanja se nam ne, kaj bi lahko novo tisočletje prineslo. Toda Boga potrebujemo v vsakem primeru. Če nas v prihodnosti čakajo težavne vode, bo Bog ob nas, da nam jih pomaga prebroditi; če pa bodo leta mirna, bomo potrebovali Boga, da nam zapolni tisto notranjo praznino in da v naša življenja prinese smisel. Toda kaj je na koncu resnično pomembno? Ko pridemo do konca poti, ima pomen le še naša povezanost z Gospodom. Ga resnično poznamo? Pozna On nas? Smo pred njim zaprli vrata našega srca ali smo ga povabili, naj vstopi? Tistim, ki so ga resnično spoznali, je spremenil pogled na svet in jim dal upanje; če namreč gojimo z njim osebni odnos, lahko naše srce občuti mir v vsaki situaciji. Toda zakaj moramo Boga postaviti ravno v središče našega življenja? Če on ne živi v našem srcu, ne moremo nikoli občutiti notranjega miru in živeti v upanju. Moramo se zavedati, da nismo Bogovi saj smo le ustvarjeni ljudje On pa je Bog od Nekdaj. Ni odvisen od nas, mi pa se moramo v vsaki stvari zanašati nanj, saj smo bili ustvarjeni tako, da v življenju potrebujemo njegovo navzočnost. Tako je jalov vsak poskus polnega življenja brez njega. Bog si želi, da bi ga iskali. Želi si, da bi ga našli in ga povabili v svoje življenje. A tu nastane problem: ljudje smo pred njim zaprli vrata naših src. V Svetem pismu piše: »Mi vsi mo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot.«14 Vsi ljudje smo že kdaj poskušali živeti brez Boga in takšno življenje Sveto pismo poimenuje »greh«.
Ameriška študentka Heather pove naslednjii primer: »Ko sem prišla na univerzo Stanford, še nisem verovala v Kristusa. Pred seboj sem imela cel svet, ki je kar čakal, da ga popolnoma spremenim. Udejstvovala sem se v politiki, hodila na različna srečanja, obiskovala sem predavanja o rasizmu in družbenih pravicah ter se popolnoma predala centru za socialno delo. Prepričana sem bila, da bo moja lastna moč dovolj, da spremenim svet. Siromašnim osnovnošolcem sem pomagala pri učenju, vodila sem akcije v zatočišču brezdomcev, zbirala sem ostanke hrane in jih darovala tistim, ki je niso imeli. Toda bolj kot sem se trudila spremeniti svet, bolj sem bila razočarana. Morala sem se soočati z birokracijo, otopelostjo in … grehom. Začela sem razmišljati in ugotovila sem, da potrebuje človeštvo nekaj več.«
Resnični mir v človeku = Božji mir Jezusa Odrešenika
Časi se spreminjajo in tehnologija napreduje – toda vse to v končni fazi nima tako velikega pomena, kot se nam v danem trenutku zdi. Zakaj? Ker naši glavni problemi niso materialni, fizični, temveč duhovni. Osnovni problem človeka je to, da smo se oddaljili od Boga. Bog se zaveda našega problema in nam je zato priskrbel rešitev; postavil je pot, po kateri se lahko vrnemo k njemu … in ta pot je Jezus Kristus. Sveto pismo nam sporoča: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«15 Jezus Kristus je na križu umrl za naše grehe (križanje je namreč starodavni način usmrtitve), umrl je namesto nas, bil v grob položen in tretji dan je od mrtvih vstal. Zaradi njegove daritve na križu, lahko ljudje zopet stopimo v občestvo z Bogom in imamo z njim osebni odnos: »Tistim pa, ki so jo [Besedo] sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.«16
Pravzaprav je zelo preprosto: Bog si želi, da bi imeli z njim poln odnos in nam je to tudi omogočil preko svojega sina Jezusa Kristusa. Sedaj pa je odvisno od naše odločitve, ali Boga iščemo ali ne. Večina vernikov išče Boga preko molitve, saj je le-ta nekakšen iskren pogovor z Gospodom. Tudi vi se lahko še ta trenutek odločite ter ga povabite v svoje življenje z naslednjimi besedami: »Bog! Želim si te spoznati. Res je, da te do danes še nisem povabil v svoje življenje, toda sedaj bi rad to spremenil. Rad bi se ti približal in se oklenil možnosti odrešitve, ki si mi jo omogočil preko svojega Sina. Svoje zaupanje polagam v moč Jezusove smrti na križu in v posledico te daritve, odpuščanje grehov. Želim si, da bi vstopil v moje življenje in od današnjega dne naprej hodil z menoj.«
Sedaj pa se vprašajte, če ste te besede izgovorili iskreno. Pravilni odgovor na to vprašanje veste le vi in On naš Bog. Če je odgovor pritrdilen, potem se lahko veselite svetle prihodnosti, saj nam je Gospod obljubil, da bomo imeli življenje v izobilju, če bomo le pripravljeni živeti v osebnem odnosu z njim.17 Bog nam zagotavlja, da bo prebival v našem srcu18 in da nam bo podaril večno življenje.19 Melisa, študentka v Novi Angliji, nam npr. o Bogu pripoveduje naslednje: »Moja starša sta se ločila, ko sem bila sama še zelo mlada in zato nisem mogla doumeti vsega, kar se je dogajalo okoli mene. Vedela sem le, da očeta ni bilo več domov. Ko sem prišla nekega dne na obisk k svoji babici, sem ji povedala za svojo zmedenost in jo vprašala, zakaj me je oče prizadel in zapustil. Ona me je nežno objela in mi zašepetala v uho, da obstaja nekdo, ki me ne bo nikoli zapustil – Jezus. Potem mi je prebrala dva odlomka iz Svetega pisma, ki pravita: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Hebrejcem 13,5) in »Oče sirotam … je Bog« (Psalm 68,5). Od takrat naprej sem bila vedno navdušena nad dejstvom, da imam Boga, ki si želi biti moj oče.«
Ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas, lahko v Gospodu vedno najdemo duševni mir, če se mu le predamo in se zavedamo, da nam vedno stoji ob strani. Novo tisočletje lahko prinese marsikaj in ravno zato potrebujemo Boga kot stalnico v našem življenju. V Njem namreč premoremo vse, ki nam daje Moč. Bog je Ljubezen, ki nas ima kot svoje Otroke Brezpogojno in Neskončn Rad. Ali imamo tudi mi radi Boga?
Najdeno na medmrežju v prevodu iz angleščine: Iskanje odgovorov na vprašanja o življenju in Bogu za ameriške študente: https://www.vsakstudent.com/a/dusevnimir.html.
Najbolj dragocena stvar, ki jo imamo, je spoznati, da je vse, kar imamo, darilo od Boga, in da svobodo, ki jo imamo, pravilno uporabljamo je te dni v cerkvah povedal salezijanec Tom Uzhunnalil, ki je bil 557 dni ujetnik islamskih skrajnežev: “Najbolj dragocena stvar je biti z Bogom”. V ujetništvu je prestal več kot leto in pol. “Reševala me je molitev pravi. Verjamem, da je naš Bog živi Bog. In ker je živi Bog, lahko odgovori na vsako moje vprašanje ali molitev. Odgovoril je na vse molitve, čeprav je zame trajalo več kot leto in pol, da sem videl ta odgovor.
BOG PROSIM PRIDI K MENI IN OSTANI Z MENOJ
Dragi Bog. Vem, da sem grešil. Hvala BOG, ker si v osebi svojega Sina Jezusa Kristusa našega Odrešenika prevzel nase vse moje grehe in na križu umrl zame ter vstal od mrtvih. Šel si v Nebebesa k Očetu in poslal si k nam Svetega Duha. Želim prejeti tvoje odpuščanje in živeti s teboj v osebnem odnosu vse dni. Besede Večnega Življenja imaš. Daješ nam Vode Življenja, ki odžeja in kruh Življenja, po katerem nismo nikoli lačni. Odpuščaš nam naše grehe, ko Te molimo in se spokorimo. Odpiram ti vrata svojega življenja in te sprejemam kot svojega Odrešenika in Gospoda Boga. Predajam ti nadzor nad svojim življenjem, zato naredi iz mene takšnega človeka, kakršnega si me ti želiš. Prosim vstopi k meni in vame in me vodi ter mi pomagaj, da bom spolnjeval Božjo Voljo in hodil vedno za Teboj. Tudi ko bom nekam zataval me prosim usmeri nazaj na Pot Odrešenja, ki vodi k Tebi. Prosim za Tvoj Božji Mir in Ljubeče Srce, da Počijem v Tebi. Iskal sem Te in Te Našel. Prosim pomagaj mi in Vodi me. Amen.
Papež Frančišek: Bog v vsakem času vabi k spreobrnjenju (kapucinom) v Rimu, 10.okt19
»Bog kliče na različne načine – in sicer tako, da v vsakem času vabi k spreobrnjenju. Pri tem gre za močno izbiro, za odločitev, v katero je posvečena oseba dejavno vključena in ki jo vodi naprej po življenjski poti. Ena izmed nevarnosti, s katero se lahko soočimo, če ne dopustimo Bogu, da nas postavi pod vprašaj, je »verska trpkost«, iz katere izhaja nesrečnost. Posvečeni tako postajajo »zbiralci krivic«, kot je značilno za tiste, ki se nenehno čutijo žrtve in se neprenehoma pritožujejo. Sv. Terezija Jezusova je svoje sosestre svarila pred skušnjavami, da bi se čutile predmet krivic. Gre za držo, kateri je treba nasprotovati s spreobrnjenjem. Vstopiti v skupnost torej pomeni, da se je potrebno pripraviti, da bi prehajali iz spreobrnjenja v spreobrnjenje, saj to vodi k ponižnosti.
Ne pridevniki, ampak teologija samostalnikov
Ponovno bi vas rad spomnil, da je pomembno, da se pri govoru ne uporablja pridevnikov, ampak teologijo samostalnikov, kot nakazuje tudi frančiškanski duh.
Ne misliti nase, živeti kot priče
Misijonarstvo je tema, s katero je povezano pomanjkanje poklicev. S posvečenjem se ne sme več misliti nase, ampak živeti kot priče. Seveda to ne pomeni, da je potrebno izvajati prozelitizem, ampak oznanjati Jezusa bolj z življenjem kot z besedami, kot je svojim bratom naročal sam Frančišek Asiški. Ni naključje, da so tudi sodobne svetnike, kot je Terezija iz Kalkute, spoštovali tako verni kot neverni, prav zahvaljujoč njihovemu pričevanju. Zato vas povabim, da bi o tem pričevali s ponižnostjo in predvsem z uboštvom, ki mora biti živeto v konkretnosti. Hudi duh vstopa prav preko žepov, to je preko pomanjkanja doslednosti glede na zaobljubo uboštva. Le-ta mora biti po besedah sv. Ignacija Lojolskega ‘mati in zid’ redovnega življenja.
V boju proti posvetnosti je potrebna ponižnost
Posvaril bi pred posvetnostjo, v katero včasih zdrsne Cerkev. Duh posvetnosti ji škodi, tako da Jezus v molitvi prosi Očeta, naj nas oddalji, ne od sveta, ampak od duha sveta, ki vse uničuje in vodi v dvoličnost. Da bi se zoperstavili temu zlu, je potrebna ponižnost. Druga skušnjava pa je klerikalizem, otrok posvetnosti. Na ta način obstaja tveganje, da bi pastirji postali gospodarji namesto služabniki. Zato je potrebno ponovno odkriti in nadaljevati strukturo služenja znotraj cerkvene skupnosti.
Bog se nikoli ne naveliča odpuščati
Kapucini ste bili prav tako povabljeni, da bi živeli svoje Pravilo na naraven način, sprejemali in spoštovali druge. Bratsko občestvo se udejanja na naraven način, ne ustvarja se ga umetno. Le-to je milost Svetega Duha in se hrani z odpuščanjem. Usmiljenje. Bog se nikoli ne naveliča odpuščati; kvečjemu mi smo tisti, ki se naveličamo prositi za odpuščanje. V zvezi s tem bi navedel primera dveh duhovnikov: najprej ostarelega kapucina v Buenos Airesu, ki mu je včasih prišel dvom, da je bil preveč usmiljen, ko je podeljeval odvezo mnogim vernikom, ki so prihajali k njemu v spovednico – tedaj je odšel pred oltar in Jezusu rekel, da je bil On sam tisti, ki mu je dal zgled. Drugi pa je duhovnik Felice v Manzonijevem romanu Zaročenca, ki je bil znamenje konkretnega usmiljenja med pomoči potrebnimi in grešniki.
Mlade Cerkve lahko pomagajo ‘babici’ Evropi
Ponovno odkrijmo sočutje in sposobnost jokanja. Potrebno je evangelizirati Evropo, ki je iz ‘matere’ postala ‘babica’ in ne uspe več rojevati otrok v veri. Mlade Cerkve lahko pomagajo stari celini ponovno zanetiti žerjavico vere, ki še vedno gori. Že če pogledamo pričevanje mnogih žena s Filipinov, ki služijo v premožnejših družinah. Čeprav so izbrane za točno določene zadolžitve in naloge, pa se v svojem pogovoru z otroki in mladimi v teh družinah spremenijo v katehistinje.
Zgled za mlade: Dajem vam nalogo, da dajete zgled pričevanja mladim, ki občudujejo frančiškanskega duha in so odprti za karizmo veselja in preprostosti, ki jo zgled sv. Frančiška ponuja v vsakem času…«
(Papež Frančišek bratom kapucinom; Vatikan, 10.10.2019)
Pridite k meni, ki ste obtežen s težavami in problemi in jaz vas bom poživil, pravi Jezus. Hvala Ti Gospod Jezus za vse, kar nam daješ. Podari nam Božji Mir prosim.
GOSPODOV »GORJE VAM!« JE NAMENJEN TUDI VSAKEMU OD NAS – NE ZATO, DA BI NAS OBSOJAL, AMPAK ZATO, DA BI SE V MOČI BOŽJE BESEDE VSAK ŠE PRAVOČASNO SPREOBRNIL K JEZUSU, KI NAS ODREŠUJE!
BOŽJA BESEDA: Gorje vam, ker zidate grobnice prerokom, ki so jih vaši očetje umorili! S tem izpričujete in potrjujete dela svojih očetov, kajti oni so jih umorili, vi pa jim zidate. Zato je tudi rekla Božja Modrost: ›Poslala bom k njim preroke in apostole. Nekatere izmed njih bodo umorili in preganjali, da se bo od tega rodu terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od stvarjenja sveta: od Abelove krvi do krvi Zaharija, ki je bil ubit med oltarjem in svetiščem.‹ Da, povem vam, od tega rodu se bo terjala. Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja. Sami niste vstopili, tistim pa, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.« Ko je odšel od tam, so pismouki in farizeji začeli močno pritiskati nanj in skušali še marsikaj izvabiti iz njega, zraven pa so prežali, da bi ujeli kaj iz njegovih ust (Luka 11,47-54).
http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C47-54&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
V razgretem pogovoru Jezus razkriva laž in hinavščino pri učiteljih postave. Pove jim, da so bili predniki dvolični do prerokov in taki so oni do njega. S tem ne vodijo ljudi v Božje kraljestvo, ampak pripravljajo križ njemu. Trudil se bom biti z Jezusom, da ne bi zakril prave podobe Boga. Gospod, naj v tvojem srcu vedno znova odkrivam Božjo usmiljeno ljubezen (iz knjige Primož Krečič, Luč Besede rodi življenje).
Božjemu usmiljenju tokrat v molitvah priporočimo prošnje, ko so jih zapisali: Veronika (za zdravje brata), Ida (za varnost njenega otroka v prometu), Blanka (za novo službo), Andreja (za D. in M.). Še naprej molimo tudi za osebe in zadeve, zapisane v zapisih od Sare, Petra, janeza, Nataše, Kristine, Boštjana, MamiM … Zgodi se presveta Božja!
Božjemu usmiljenju priporočimo tudi gospode, ki jih je Gospod poklical k duhovniškemu poklicu, pa so zapustili Njega, ki je pot, resnica in življenje. »Zapustili so mene, studenec žive vode, in si izkopali kapníce, razpokane kapníce, ki ne držijo vode« (prerok Jeremija 2,13). Usmiljeni Jezus jih še naprej neizmerno ljubi in ljubeznivo vabi k studencu žive vode! Vse nas – v nekem smislu je vsak človek izgubljeni sin ali izgubljena hči – nenehno kliče, naj vsak vendarle zapusti grešno pot, tudi pot beganja od enega do drugega novodobnega nauka, ter se z Njegovo pomočjo spreobrne in vrne nazaj v Očetovo hišo – k odrešenjskemu studencu svete Evharistije!
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, zaupamo vate!
Božje umiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Prosim za mojega brata, ki je hudo zbolel in ima še nedoraslo hčerkico, da ne bi prekmalu izgubila očeta.
Molimo za njegovo telesno zdravje in za milost vere, da ne bo obupal .
Združena Srca Presvete Trojice, v edinosti z Maminim Brezmadežnim Srcem in Prečistim Srcem sv. Jožefa,
Tako v osebnih kot skupnih molitvah, se napotimo k odrešenjskemu studencu Božjega usmiljenja, še zlasti pri obhajanju svete maše. Draga ga. Veronika, vse je v rokah Usmiljenega Jezusa! On vse in vsakogar vodi po Božjem načrtu in na koncu vedno tako obrne, kakor je za nas in naše bližnje najboljše.
Priporočam, da prošnjo gospe Veronike vključimo v vsakodnevno molitev rožnega venca. Jezus, ponižno Te prosimo, usmili se njenega brata, da bi ozdravel v duši in telesu – na priprošnjo Preblažene Device Marije! Zgodi se presveta Božja volja!
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim zaupamo vate!
Iskrena hvala. Tudi sama molim za vse na tej strani in bom vedno molila, še posebno vas vse izročam Jezusu v urah Getsemani.
Naj nas vse, še posebno bolne, pokrije Mami s svojim materinskim plaščem.
Molitev za BOLNE in Trpeče
Prosim te, Gospod Bog,
da je vsaka bolna in trpeča oseba, ki bere, posluša
ali si ogleduje to sporočilo obkrožena s plamenom tvojega Svetega Duha.
Prosim te, da v tem času zdraviš njihov um in njihovo telo,
izboljšaš njihovo zdravje in jim podariš Notranji mir.
Prosim Te, naj jih Tvoja dobrotna in milostna roka ozdravi bolezni,
ki jih je prizadela, naj jim pomaga, da ne čutijo bolečin
in da bodo njihovi zdravniki pravilno ugotovili bolezen in jo tudi prav zdravili.
Blagoslovi vse bolna in trpeče in daj potrpljenje njihovi družini in vsem, ki zanje skrbijo.
Si najboljši zdravnik, ki lahko ozdravi vsako bilezen, vsako zlo,
ki je prišlo v telo, v hišo, v družino in v njihovo okolico.
Molim in prosim te za moje zdravje in verjamem,
da se bo od tega trenutka vse izboljšalo zame in za druge bolne, ki Te prosijo za ozdravitev.
Hvala, Sveti oče, ker vem, da poslušaš, kar ti govorim iz srca.
To počnem zdaj, z vso ljubeznijo in upanjem Vate
in tudi če zdravniki pravijo drugače,
vem, da lahko ozdraviš vse bolezni
in celo najhujšo bolezen, ki obstaja.
Hvala, hvala, hvala Ti moj Bog Oče v Nebesih!
Ker vem Moj Gospod in Moj Bog, da si me poslušal in da me boš uslišal ter pozdravil.
AMEN
Že objavljeno na Prosim za molitev.
Molite za zdravo dušo in telo. Ko molite k Bogu, odložite stran vse skrbi in bolečine ter misli o sebi; prepustite se popolnoma Božji Volji in Njegovemu Delovanju z Odrešilno Vero. Molite k Bogu je namreč poleg zdravljenja medicine način, da se darujete Bogu. Molitev Vsakemu, ki trpi, pomaga, da najde v sebi novo upanje, novo Moč in Ozdravljenje po Njegovi Milosti. Ravnajte zdravo, mislite zdravo in obilno molite k Bogu, da bodo Njegove Zdravilne Sile v Vas pozitino delovale in da boste postopoma začutili boljše počutje. Vera gore premika. In čudeži se dogajajo. Molite za zdravje vašega brata in prosite Boga za milost ozdravitve. Bodite optimistična in verjemite z vizualiziranjem zdravljenja in ozdravitve na podlagi vere, molitev, obiska svete maše, dobrih del, pomoči bratu in drugim z vso srčno toplino in ljubeznijo. Gospod usliši prosim prošnjo Veronike in prosim pozdravi njenega brata. Janez
Bog povrni za tople, spodbudne besede in objavljeno molitev !!!
Ignacij Larrañaga: KO NE MOREMO ZASPATI (Aleteia)
Moj Oče!
Zdaj, ko so potihnili glasovi in ugasnili vsi kriki,
sem tu, ob postelji, in moja duša se dviga k tebi, da ti reče:
verujem vate, zaupam ti in te ljubim z vsemi svojimi močmi.
Slava ti, Gospod!
V tvoje roke izročam utrujenost in boj,
veselje in razočaranja tega dne, ki se končuje.
Če sem bil nepotrpežljiv,
če so v meni prevladovali sebični vzgibi,
če sem dal prostor jezi ali žalosti,
oprosti, Gospod!
Bodi usmiljen z menoj.
Če sem bil nezvest, če sem govoril v prazno,
če sem se prepustil nestrpnosti, če sem bil komu trn v peti,
oprosti, Gospod!
To noč ne želim zaspati, ne da bi čutil v svoji duši
gotovost tvojega usmiljenja,
tvojega sladkega, popolnoma zastonjskega usmiljenja.
Gospod! Zahvaljujem se ti, moj Oče,
ker si bil sveža senca, ki me je pokrivala ves ta dan.
Zahvaljujem se ti, ker si, neopazen, nežen in objemajoč,
v vseh teh urah pazil name kot mati.
Gospod! Okoli mene je vse že tiho in mirno.
Pošlji angela miru v to hišo.
Umiri moje živce, pomiri mojega duha,
sprosti moje napetosti.
Preplavi moje bitje s tišino in umirjenostjo.
Bdi nad menoj, dragi Oče,
medtem ko se v zaupanju pogrezam v sen
kot otrok, ki veselo spi v tvojem objemu.
V tvojem imenu, Gospod, bom mirno počival.
Amen.
Da bi si povrnili notranji mir: Avtor molitve, objavljene v molitvenem priročniku Srečanje, je brat Ignacij Larrañaga.
Upanje, ki ga imajo ubogi, ne bo nikoli razočaralo
1. »Upanje, ki ga imajo ubogi, ne bo nikoli razočaralo.« (Ps 9,19). Te besede so aktualne tudi v današnjem času. Izražajo globoko resnico, ki jo vera vtisne predvsem v srca najbolj ubogih: povrnitev upanja, ki je bilo izgubljeno spričo krivic, trpljenja in nestalnosti življenja. Psalmist opiše položaj ubogega in ošabnost njegovega izkoriščevalca (prim. Ps 10,1-10). Kliče Božjo sodbo, ki bo povrnila pravico in odpravila krivičnost (prim. Ps 10,14-15). Zdi se, da v njegovih besedah skozi tek stoletij do današnjega dne odzvanja vprašanje, kako more Bog dopuščati takšno neenakost. Zakaj ne priskoči na pomoč, ko so ubogi poniževani? Zakaj so krivičniki v svojem početju srečni, ko pa Bog njihovo ravnanje obsoja ravno spričo trpljenja ubogih?
V času nastajanja tega psalma je potekal obširen gospodarski razvoj. Kot je v takšnem stanju običajno, je tudi takrat prišlo do občutnega družbenega neravnovesja. Neenakomerna delitev dobrin je ustvarila številčno skupino revnih, katerih stanje je bilo v primerjavi z bogastvom redkih privilegiranih še dodatno dramatično. Sveti pisec motri in opisuje situacijo resnicoljubno in realistično.
To je bil čas, ko so prevzetni ljudje brez posluha za Boga potiskali uboge v sužnost in si prilaščali še tisto njihovo malo, kar so imeli. Danes ni dosti drugače. V času gospodarske krize so mnogi prišli do premoženja, ki se v primerjavi z neštevilnimi izkoriščanimi ubogimi, ki jim manjka najosnovnejše in ki jih srečujemo na naših ulicah, zdi še večja nepravilnost. Na misel nam pridejo besede iz Knjige razodetja: »Praviš: premožen sem, obogatel sem in ničesar ne potrebujem. Ne zavedaš se, da si siromak in bednež, ubog, slep in nag.« (Raz 3,17) Tečejo stoletja, a stanje bogatih in revnih ostaja nespremenjeno, kot da nas zgodovinska izkušnja ne bi ničesar naučila. Besede psalma se torej ne tičejo preteklosti, ampak naše sedanjosti, postavljene pred Božjo sodbo.
2. Tudi dandanes poznamo mnoge oblike suženjstva, v katerem so ujeti milijoni moških, žensk, mladih in otrok.
Vsakodnevno srečujemo družine, primorane zapustiti svojo zemljo, da bi si vire preživetja poiskale drugje. Srečujemo sirote, ki so izgubile starše ali pa so jim bili nasilno iztrgani zaradi izkoriščevalskih namenov. Srečujemo mlade, ki iščejo poklicno uresničitev, a jih je kratkovidna gospodarska politika prikrajšala za delo. Srečujemo žrtve številnih oblik nasilja, od prostitucije do droge, ki so najgloblje ponižane. Kako pozabiti na milijone priseljencev, ki so žrtve mnogih skritih interesov, pogosto politično zlorabljeni in prikrajšani za solidarnost in enakopravnost? Vidimo tudi mnoge odrinjene in brezdomne osebe, ki tavajo po ulicah naših mest.
Kolikokrat vidimo siromake, kako na smetiščih brskajo med odpadom in našimi viški, da bi si našli košček hrane in obleke! Oni sami so obravnavani kot človeški odpadek, soodgovorni pa za to pohujšanje ne čutijo nobene krivde. Reveži so pogosto označeni kot zajedavci družbe, odpusti pa se jim ne niti njihova revščina. Na njih povsod preži kritika. Okolica jih vedno dojema kot grožnjo ali kot nesposobne, zato si ne morejo dovoliti, da bi se počutili kako drugače, npr. nemočne in prestrašene.
V že tako dramatičnem položaju jim ni dovoljeno uzreti konca predora. Prišli smo celo tako daleč, da nekateri razmišljajo o arhitekturi, ki bi revežem onemogočala prisotnost na ulicah, ki so značilen kraj sprejemanja vseh ljudi. Pohajajo z enega konca mesta na drugega in upajo, da najdejo delo, hišo ali vsaj sočutje. Vsaka možnost, ki se jim ponudi, postane svetlobna spirala; tudi tam, kjer bi morali najti vsaj pravičnost, se nad njimi razbesni tiranija. Pod žgočim soncem so prisiljeni neskončne ure pobirati pridelke, prejmejo pa posmehljivo nizko plačilo. Ni poskrbljeno za njihovo varnost pri delu in za razmere, v katerih bi se lahko počutili enaki drugim. Zanje ni ne zdravstvenega ne nezgodnega zavarovanja; tako rekoč ne obstaja možnost, da bi zboleli.
Psalmist z neizprosnim realizmom opiše obnašanje bogatinov, ki plenijo revežem: »Na skrivnem preži kakor lev v zasedi, preži, da bi ujel nesrečnika; ujame nesrečnika, tako da ga potegne v svojo mrežo.« (Ps 10,9) Videti je, kot bi šlo za lov s pogonom, v katerem so reveži pognani v beg in naravnost v roke lovcem. V takšnih razmerah se srca mnogih zaprejo in želijo si postati nevidni. To množico revnih in ubogih vsakodnevna retorika prikazuje kot prenašanje nadloge. Postanejo prosojni, saj njihov glas nima več moči v družbi. To so moški in ženske, ki med našimi bivališči postajajo vedno bolj odtujeni in odrinjeni na rob.
3. Psalm nam predstavi okoliščine, ki zaradi krivic, bridkosti in grenkobe zbujajo žalost. Kljub temu na lep način opiše ubogega. To je tisti, ki »zaupa v Gospoda« (prim. Ps 9,11), saj ima gotovost, da ne bo nikoli zapuščen. Ubogi oz. stiskani je v Svetem pismu človek zaupanja. Sveti pisec poda tudi razlog tega zaupanja: on »pozna svojega Gospoda« (prim. Ps 9,11), v biblični govorici pa poznati pomeni imeti oseben odnos, zaznamovan z naklonjenostjo in ljubeznijo.
Takšen opis je za nas docela nepričakovan in naredi močan vtis. Gre predvsem za izraz veličine Boga, ko stoji pred ubogim. Njegova stvariteljska moč presega sleherno človeško pričakovanje in postane konkretna v spominjanju te konkretne osebe (prim. Ps 9,13). Prav takšno zaupanje v Gospoda in gotovost, da On ne pozabi, odpira vrata upanju. Ubogi ve, da ga Bog ne more zapustiti, zato vedno živi v prisotnosti Boga, ki se ga spominja. Njegova pomoč presega trenutno situacijo trpljenja in zarisuje pot osvoboditve, saj podpira v globini in spreminja srce.
4. To je stalni refren Svetega pisma, ko opisuje delovanje Boga v prid revnim in ubogim. On »posluša«, »posreduje«, »ščiti«, »brani«, »odkupi«, »reši« … Ubogi ne more imeti Boga, ki bi spričo njegove molitve ostal ravnodušen ali molčeč. Bog uresničuje pravičnost in ne pozablja (prim. Ps 40,18; 70,6); še več, je njegovo zatočišče in mu vedno prihiti na pomoč (prim. Ps 10,14).
Možno se je obdati z zidovi in zapreti vhode, da bi imeli občutek gotovosti zaradi svojega bogastva, na škodo onih, ki so ostali zunaj. Ne bo pa tako za vedno. »Gospodov dan«, kot ga opisujejo preroki (prim. Am 5,18; Iz 2-5; Jl 1-3), bo uničil pregrade med deželami in ošabnost maloštevilnih nadomestil s solidarnostjo mnogoštevilnih. Položaj odrinjenosti, ki ga trpijo milijoni, ne more več dolgo trajati. Njihovi klici se krepijo in objemajo celotno zemljo. Don Primo Mazzolari je zapisal: »Revež je stalen protest zoper naše krivice; revež je kot sod smodnika. Če mu daš iskro, se bo obrnil svet.«
5. Nikoli ni mogoče spregledati moči sporočila, ki ga Sveto pismo pripisuje ubogim. Na vseh mestih Božja beseda označuje kot uboge tiste, ki nimajo nujnih stvari za življenje in so torej odvisni od drugih. To so stiskani, ponižani in pobiti na tla. Kljub temu Jezus ni imel zadržka, da se ne bi poistovetil z vsakomer iz te trume siromakov: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25,40) Zbežati pred takšnim poistovetenjem bi pomenilo razvodeniti razodetje in evangelij oropati konkretnosti. Bog, ki ga je želel razodeti Jezus, je velikodušen Oče, usmiljen, neizčrpen v svoji dobroti in milosti in podarja upanje zlasti tistim, ki so razočarani in brez prihodnosti.
Našim očem ne more uiti, da se razglasitev blagrov, s katerimi je Jezus začel pridigati o Božjem kraljestvu, začne z besedami »blagor ubogim« (Lk 6,20). Smisel tega paradoksalnega oznanila je v tem, da ravno ubogim pripada Božje kraljestvo, saj so v takšni situaciji, da ga lahko sprejmejo. Koliko ubogih srečamo vsak dan! Včasih se zdi, da z razvojem civilizacije njihovo število narašča, namesto da bi se zmanjševalo. Tekom stoletij evangeljski blagor postaja vedno bolj paradoksalen; ubogi so vedno bolj ubogi, najbolj ubogi so ravno danes. Jezus pa, ki je vpeljal svoje Kraljestvo tako, da je v njegovo središče postavil uboge, nam želi povedati naslednje: vpeljal ga je on, nam, svojim učencem, pa je zaupal nalogo, da ga odgovorno razvijamo – dajajoč upanje ubogim. Nujno je, še posebej danes, ponovno oživiti upanje in povrniti zaupanje. Te naloge krščanska skupnost ne sme podcenjevati. Iz nje izhajata moč in verodostojnost našega oznanjevanja in pričevanja.
6. V bližini ubogih Cerkev sama sebe prepoznava kot ljudstvo, razpršeno med številne narode, s poslanstvom, da vse vključi na skupno pot odrešenja in da se nihče ne čuti tujca ali izključenega. Stanje ubogih nas obvezuje, da se na noben način ne oddaljimo od Gospodovega skrivnostnega Telesa, ki trpi v njih. Poklicani smo, da se dotikamo njegovega Telesa; takšno služenje je pristna evangelizacija. Socialno zavzemanje za uboge ni dejavnost, ki bi bila privesek evangeljskega oznanila, marveč ravno nasprotno; dokazuje realizem krščanske vere in njeno zgodovinsko vrednost. Ljubezen, ki rojeva vero v Jezusa, njegovim učencem ne dovoljuje, da bi se zaprli v zadušljiv individualizem, skrit med drobce intimne duhovnosti, brez vpliva na življenje družbe (prim. Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 183).
Pred kratkim smo objokovali smrt velikega apostola ubogih; Jean Vanier je s svojo predanostjo odprl nove poti sobivanja z osebami z družbenega obrobja. Od Boga je dobil dar, da svoje življenje posveti bratom in sestram, ki jih družba zaradi njihovih posebnih potreb pogosto izključuje. Bil je naš »svetnik za sosednjimi vrati«. S svojim navdušenjem je znal zbrati okrog sebe mnoge mlade, moške in ženske, ki so vsakodnevno delili ljubezen in povrnili nasmeh nebogljenim in ranljivim. Ponudil jim je barko rešitve proti osamljenosti in odrinjenosti. Njegovo pričevanje je spremenilo življenja številnih ljudi in pomagalo svetu gledati na najbolj ranljive in slabotne z drugačnimi očmi. Klic ubogih je bil slišan in obnovilo se je neporušljivo upanje z vidnimi in otipljivimi znamenji konkretne ljubezni, ki je še danes dostopna našim rokam.
7. »Odločitev za uboge, ki jih družba zametuje in odmetava,« (Evangelii gaudium, 195) je prednostna izbira, ki so ji Kristusovi učenci poklicani slediti, da ne bi izdali verodostojnosti Cerkve in bi podarili učinkovito upanje nezaščitenim. Krščanska ljubezen najde v njej svojo potrditev, saj kdor svoje trpljenje zlije s Kristusovo ljubeznijo, prejme moč in evangeljskemu oznanilu daje veljavo.
Dejavnosti kristjanov, tako ob priložnosti letošnjega svetovnega dneva ubogih kot še bolj v vsakdanjem življenju, ne obsegajo le pobud pomoči, sicer nujnih in hvalevrednih, ampak morajo ciljati na rast do polne pozornosti, ki jo dolgujemo vsakemu, ki se je znašel v stiski. »Takšna pozornost je začetek prave skrbi« (Evangelii gaudium, 199) za uboge, ko iščemo njihovo resnično dobrobit. Ni enostavno biti pričevalec krščanskega upanja sredi kulture potrošništva in odmetavanja viškov, saj je vse usmerjeno v površno in začasno zadovoljevanje potreb. Da bi znova odkrili bistvo in konkretizirali učinkovito oznanilo Božjega kraljestva, je treba spremeniti miselnost.
Upanje dajemo tudi preko tolaženja, ki se udejanja, ko spremljamo uboge z vztrajnim naporom in ne le v trenutkih, ko smo polni navdušenja. Ubogi prejmejo resnično upanje, kadar v naši žrtvi prepoznajo zastonjsko dejanje ljubezni, ki ne pričakuje povračila, in ne takrat, ko vidijo, da se mi sami počutimo dobro, ker smo jim posvetili nekaj svojega časa.
8. Številne prostovoljce, ki so pogosto zaslužni, da so prvi dojeli pomembnost takšne pozornosti do ubogih, prosim, da napredujejo v svoji zavzetosti. Dragi bratje in sestre, spodbujam vas, da v vsakem ubogem, ki ga srečate, iščete njegove resnične potrebe; ne ustavite se pri prvi materialni potrebi, ampak odkrijte dobroto, ki se skriva v njegovem srcu. To vas bo napravilo pozorne na kulturo in načine izražanja ubogih, kar bo začetek pristnega bratskega dialoga z njimi. Pustimo ob strani razlike, ki izhajajo iz ideoloških in političnih nazorov, ter uprimo pogled v bistvo, ki ne potrebuje mnogih besed, ampak ljubeč pogled in iztegnjeno roko. Nikoli ne pozabite, da »najhujša diskriminacija ubogih obstaja v pomanjkanju duhovne pozornosti« (Evangelii gaudium, 200).
Ubogi najbolj od vsega potrebujejo Boga, njegovo ljubezen, ki jo vidno naredijo sveti ljudje, ki živijo ob njih in katerih preprostost življenja izraža in dovaja moč krščanske ljubezni. Bog se poslužuje mnogih poti in neskončnih orodij, da doseže srca ljudi. Drži, da ubogi pridejo do nas, ker jim delimo hrano, a njihove resnične potrebe presegajo sendvič ali topel obrok, ki jim ga postrežemo. Potrebujejo naše roke, da si bodo opomogli, naša srca, da bodo znova začutili čustveno toplino, našo navzočnost, da bodo premagali osamljenost. Preprosto, potrebujejo ljubezen.
9. Včasih že majhna stvar zadošča, da oživi upanje: ustaviti se, nasmehniti se, poslušati. Za en dan pozabimo na statistike: ubogi niso številke, na katere se bi sklicevali in se ponašali s projekti in aktivnostmi v njihov prid. Ubogi so osebe, ki jim gremo naproti: so osamljeni mladi in stari, ki jih lahko povabimo na dom in z njimi delimo obrok. So moški, ženske in otroci, ki pričakujejo prijateljsko besedo. Ubogi so naši rešitelji, saj nam omogočajo, da srečamo obraz Jezusa Kristusa.
Očem sveta se zdi nerazumno misliti, da bi uboštvo in revščina mogla biti rešilna moč, a ravno to uči apostol, ko pravi: »Ni vas veliko modrih po človeški plati, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu. Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta neplemenito in zaničevano, tisto, kar je nično, da bi izničil bivajoče, da se pred Bogom ne bi nihče ponašal.« (1 Kor 26-29) Človeške oči ne morejo videti te rešilne moči. Oči vere pa vidijo in v prvi osebi doživljajo njeno delovanje, ki utripa v srcu Božjega ljudstva, ki je na poti. Nikogar ne izključuje, ampak vse vključuje v romanje spreobrnjenja zato, da bi uboge videli in ljubili.
10. Gospod ne zapusti tistih, ki ga iščejo in prosijo za pomoč, »ne pozabi vpitja nesrečnih« (Ps 9,13), saj je njegovo uho vedno pozorno na njihov glas. Upanje, ki ga ima ubogi, se zna soočiti tudi s smrtjo, trpljenjem in izključenostjo, saj se zaveda, da ga Bog ljubi na poseben način. Njegovo stanje uboštva mu ne vzame dostojanstva, ki ga je dobil od Stvarnika. Živi v gotovosti, da mu bo dostojanstvo v polni meri povrnil sam Bog, ki ni ravnodušen do usode svojih najšibkejših otrok, marveč vidi njihove nadloge in bolečine, jih vzame v svoje roke ter jim da moč in pogum (prim. Ps 10,14). Upanje ubogega dobi moč v gotovosti, da ga je Gospod sprejel, da bo v njem našel resnično pravičnost in da ga bo v srcu okrepil za vztrajanje v ljubezni (prim. Ps 10,17).
Učenci Gospoda Jezusa so postavljeni v položaj, da sejejo otipljiva znamenja upanja, če želijo biti zvesti evangelizatorji. Vse krščanske skupnosti in vse, ki vidijo potrebo po prinašanju upanja in tolažbe ubogim, prosim, da si prizadevajo, da bo letošnji svetovni dan ubogih v mnogih ljudeh okrepil voljo za dejansko sodelovanje z namenom, da se ne bi nihče počutil prikrajšanega za bližino in solidarnost. Naj nas spremljajo besede preroka, ki naznanja drugačno bodočnost: »Vam pa, ki se bojite mojega imena, vzide sonce pravičnosti.« (Mal 3,20)
V Vatikanu, na god sv. Antona Padovanskega, 13. junija 2019
Papež Frančišek
Poslanica papeža Frančiška ob svetovnem dnevu ubogih: Upanje, ki ga imajo ubogi, ne bo nikoli razočaralo
Sorry dodajam še naslednje k Papeževi poslanici: Poslanica ob svetovnem dnevu ubogih – 17. nov. 2019
Papež Frančišek: Vera kot gorčično seme ali nauk o potrebni skromnosti vernikov ! – Skrajšano!
Vera, ki je primerljiva z gorčičnim semenom, je vera, ki ni naduta, zaverovana vase, se ne pretvarja, da je velik vernik, ne! To je vera, ki v svoji ponižnosti čuti veliko potrebo po Bogu in se mu v svoji majhnosti z zaupanjem izroči. To je vera, ki nam da sposobnost gledati z zaupanjem na menjavajoče se dogodke življenja, ki nam pomaga sprejeti tudi poraze in trpljenje v zavesti, da zlo nima in ne bo nikoli imelo zadnje besede.
Pristna vera se izraža v drži služenja
Kako lahko vemo, da imamo res vero, torej, če je naša vera, čeprav majhna, pristna, čista in zdrava? To nam razloži Jezus, ko nakaže, kakšno je merilo za vero: služenje. To stori s priliko, ki se na prvi pogled zdi malo čudna, saj predstavi lik gospodovalnega in brezčutnega gospodarja. Ampak ravno ta način gospodarjevega obnašanja izpostavi to, kar je pravo središče prilike, torej razpoložljiva drža služabnika. Jezus hoče reči, da je veren človek takšen do Boga, da se torej brez računov ali zahtev popolnoma prepusti njegovi volji.
‘Nekoristni služabniki smo’ v Božjih Očeh
Ta drža do Boga se vidi tudi po načinu obnašanja v skupnosti. Vidi se v veselju služenja drug drugemu in da se že v tem najde svoje plačilo in ne v priznanjih ali zaslužkih, ki lahko iz tega pridejo. To je to, kar nas Jezus uči na koncu pripovedi: ‘Ko ste naredili vse, kar vam je bilo ukazano, recite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹’ (v. 10). Nekoristni služabniki, torej brez pričakovanj zahvale ali brez skritih zahtev. ‘Nekoristni služabniki smo’, je izraz ponižnosti in razpoložljivosti, ki tako zelo dobro dene Cerkvi in vabi k pravilni drži za delo v njej, torej ponižno služenje, o katerem nam je dal zgled sam Jezus, ko je umil noge učencem (prim. Jn 13,2-17).
Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 6.10.2019)
Papež Frančišek: Evangelizirati pomeni spodbujati srečanje z Očetom, Rim 16.okt19
»Tedaj je Peter spregovoril: ‘Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično ravna. Izraelovim sinovom je poslal besedo in jim sporočil evangelij miru po Jezusu Kristusu, ki je Gospod vsega.’« (Apd 10,34-36).
Izstopiti iz samih sebe in se odpreti za druge
»Potovanje evangelija po svetu, o katerem pripoveduje sv. Luka v Apostolskih delih, spremlja velika ustvarjalnost Boga, ki se razodeva na presunljiv način. Bog želi, da bi njegovi otroci presegli vsak partikularizem in se odprli za univerzalnost zveličanja, ‘kajti Bog nas hoče vse rešiti. Tisti, ki so ponovno rojeni iz vode in Duha, torej krščeni, so poklicani izstopiti iz samih sebe in se odpreti za druge, živeti bližnjost, slog skupnega življenja, ki preoblikuje vsak medosebni odnos v izkušnjo bratstva’ (glej Evangelii gaudium, 87).
Kar je Bog očistil, ne imenuj nečisto
Pričevalec tega procesa bratenja, ki ga Duh želi sprožiti v zgodovini, je Peter, skupaj s Pavlom – protagonist v Apostolskih delih. Peter doživi dogodek, ki zaznamuje odločilen preobrat v njegovem življenju. Medtem ko moli, ima videnje, kar je ‘božanska provokacija’, ki hoče v njem povzročiti spremembo miselnosti. Vidi velik platneni prt, ki se spušča z neba in vsebuje različne živali: štirinožne živali, laznino in ptice. Sliši glas, ki mu pravi, naj jé to meso. Peter kot dober jud, odgovori, da ni nikoli jedel ničesar nečistega, kakor je to zahtevala Gospodova postava (glej 3 Mz 11). Glas pa mu je odločno rekel: ‘Kar je Bog očistil, ne imenuj nečisto!’ (Apd 10,15).
Kar človeka dela nečistega, prihaja iz srca
S tem Gospod želi, da Peter ne bi več vrednotil dogodkov in oseb glede na kategorije čistega in nečistega, ampak da bi se naučil iti čez, gledati osebe in namene svojega srca. Kar človeka dela nečistega, namreč ne prihaja od zunaj, ampak od znotraj, iz srca (glej Mr 7,21). Jezus je to jasno rekel.
Izven običajnega
Po tistem videnju, Bog pošlje Petra v hišo nekega neobrezanega tujca Kornelija, stotnika čete, ki se je imenovala itálska, pobožnega in bogaboječega, ki je delil obilno miloščino in vedno molil k Bogu (glej Apd 10,1-2), a ni bil jud. V tej hiši poganov Peter spregovori o Kristusu, križanem in vstalem, ter o odpuščanju grehov vsakemu, ki vanj veruje. In medtem ko Peter govori, je nad Kornelija in njegovo družino prišel Sveti Duh. Krsti jih v imenu Jezusa Kristusa (glej Apd 10,48). Peter je naredil nekaj, kar je bilo izven običajnega, izven postave, in zato so ga grajali.
Bratje grajajo Petra
O tem izrednem dogodku, kaj takega se je namreč prvič zgodilo, se izve v Jeruzalemu, kjer se bratje pohujšujejo nad Petrovim obnašanjem ter ga ostro grajajo (glej Apd 11,1-3). A po srečanju s Kornelijem je Peter bolj svoboden od samega sebe in bolj v občestvu z Bogom in z drugimi, kajti v delovanju Svetega Duha je videl Božjo voljo. Zmore torej razumeti, da izvolitev Izraela ni nagrada za zasluge, temveč znamenje zastonjskega klica k posredovanju božjega blagoslova med poganskimi ljudstvi.
Ali oviram srečanje z Očetom?
Dragi bratje in sestre, od prvaka apostolov se učimo, da evangelizator ne more biti ovira za ustvarjalno delo Boga, ki želi, da se vsi ljudje rešijo (glej 1 Tim 2,4), ampak nekdo, ki spodbuja srečanje src z Gospodom. In mi, kako se obnašamo s svojimi brati, predvsem s tistimi, ki niso kristjani? Smo ovira za srečanje z Bogom? Oviramo njihovo srečanje z Očetom ali ga olajšamo?
Sklep: Prosimo danes za milost, da bi si dopustili osuplost pred Božjimi presenečenji, da ne bi ovirali njegove ustvarjalnosti, ampak prepoznali in pospeševali vedno nove poti, po katerih Vstali izliva svojega Duha v svet in priteguje srca, s tem ko se daje spoznati kot ‘Gospod vseh’ (Apd 10,36).«
(Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 16.10.2019).
“O predragi, Bog je obljubil, da bo prišel in si naredil prebi-vališče pri tistih, ki izpolnjujejo njegovo voljo” (glejte Janez 14,23). Obljubil je, da bo prebival znotraj nas, v našem notranjem človeku, ki je novo Najsvetejše. Ko se umirite v svojem duhu in se popolnoma zavedate Božje prisotnosti, ko zemeljske motnje niso vaše glavne misli, ko se je vaša duša pravilno nahranila z Božjo besedo v Bibliji in ste se zavestno odločili, da tej Besedi verjamete, ste se pripravljeni pogovarjati s svojim Nebeškim Očetom. O vi, ki hrepenite po poglobljeni hoji z Bogom, pridite, vstopite v njegovo prisotnost skozi njegovo Besedo. Bog si močno želi, da bi vam govoril o sebi, da bi vam dal izobilje milosti in vam dovolil uživati svojo prisotnost.
Marie Guyon: kako doživljati Boga v molitvi; Ljubljana: Karis, 2016 (izvleček).
IZVOLJENE DUŠE SO LUČI V GOSPODOVIH ROKAH!
USMILJENI JEZUS nam nam po sv. Faustini Kowalski razodeva, kako si želi popolnosti izvoljenih duš: »Izvoljene duše so luči v mojih rokah, ki jih pošiljam v temino sveta in ga razsvetljujem. Kakor zvezde osvetljujejo noč, tako izvoljene duše osvetljujejo zemljo, in čim bolj popolna je duša, tem večjo svetlobo razširja okrog sebe in tem dlje sega. Lahko je skrita in neopazna celo najbližjim, vendar njena svetloba odseva v dušah na najbolj oddaljenih koncih sveta« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1601).
http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf
Pri našem krščanskem poslanstvu, oznanjevanju evangelija, nikar ne bodimo preveč hrupni in nastopaški. Pozabljajmo nase in na prvo mesto postavljajmo Gospoda Jezusa, pa se bo marsikaj uredilo, tako v našem življenju kot v življenju naših bližnjih, pa tudi v Cerkvi, ki nas želi zbirati okoli svetega oltarja. Prav tukaj in zdaj, se za nas iz čiste, nedoumljive ljubezni daruje sam Gospod Jezus Kristus – velika skrivnost in nenehen čudež svete Evharistije! Zato vsak dan ljubeče slavimo Jezusa in se mu zahvaljujmo, saj nam podarja vse, celo samega sebe za naše odrešenje in večno srečo!
V molitvah, še zlasti pri sveti maši, Božjemu usmiljenju z vero in zaupanjem priporočimo osebe in prošnje, navedene v zapisih na tej spletni strani; naj se vseh in vsakogar posebej dotaknejo milostni žarki Božjega usmiljenja!
Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
Prosim te mati Marija,da varuješ mojega otroka,na vožnji z avtomobilom,stoj mu ob strani,
in naj upošteva prometne predpise ter ne vozi prehitro.
Božje usmiljenje zaupam,Vate!
Gospod Bog prosim usliši iskreno prošnjo matere Ide, da bo sin vozil preudarno in varno ter po veljavnih predpisih na cestah. Gospod navdihni ga in vodi ga, da ne bo nikoli nepremišljen in objesten za volanom. Počasi se daleč pride. Amen. Janez
ZAHVALIMO SE OČETU!
Takole se zahvalite za kruh:
Zahvaljujemo se ti, naš Oče, za Mesija,
posvečeno vinsko trto
iz rodu Davidovega.
V Jezusu, ki ti je bil pokoren, si se razodel.
Tebi slava na veke!
Zrna za ta kruh so dozorela
in bila raztresena po gorah.
Za ta kruh so bila zbrana in zgnetena.
Gospod, tako zberi svojo Cerkev
z vseh koncev zemlje,
da bo eno v tvojem kraljestvu.
Hvalimo te!
Tvoja je slava in čast na veke!
(iz Didache 9,1 sl. 9)
Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, ti si živi Kruh iz nebes. Hvala ti za neskončni dar svete Evharistije!
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
Ecclesia semper reformanda ali nenehno spreminjajoča se Cerkev
Družina 14. 11. 2004 | pater Branko Cestnik | Mladi val
Cerkev samo sebe razume kot nekaj posebnega. Kot da bo konec sveta, če nje ne bo. Sili se v ospredje, gre se politiko, ljudem narekuje strogost, obenem pa dela neumnosti. Pretresajo jo škandali, a še vedno hoče biti vzor morale. Simon
V tej rubriki smo o prenovi Cerkve že pisali. Ker se vprašanje kar naprej pojavlja, bomo zadevo osvetlili še iz kakšnega zornega kota. Gornje mnenje Cerkvi pripisuje hudo obliko nadutosti. Natančneje: strukturne nadutosti, saj naj bi šlo za trajno držo večstoletne institucije, in ne samo za držo nekaterih žandarsko navdahnjenih vernikov. Cerkev naj bi se povzdigovala nad ostali svet, ga tako rekoč ne priznavala, obenem pa zahtevala, da ji je pokoren. Cerkev naj bi se spuščala v vse, celo v spolno življenje Zemljanov in Zemljank ter jim zapovedovala, kdaj in kako se sme ter kdaj in kako ne. Taka žandarka obče morale in zapovedovalka smisla seveda nikomur ne dovoli, da bi se spustil v njeno zakulisje, pretresel njene skrite grehe in razgalil njeno dvoličnost. Cerkev sodi vsepovprek in sodi strogo, sama pa ni sojena.
No, taka Cerkev je tudi za večino njenih članov nesprejemljiva! Družboslovno gledano, Cerkev ne more biti radikalno različna od družbe, v kateri deluje in živi. Če ugotavljamo, da v slovenski družbi manjka demokracije, preglednosti in nadzora oblasti, bomo tudi v Cerkvi naleteli na težave pri iskrenem dialogu, preglednosti in pri pogumu za detabuizacijo nekaterih tem. Če pogledamo po svetu, vidimo, da se Cerkev tudi drugod »naleze« družbenih bolezni. V nekaterih afriških državah npr., ki slovijo po grobih oblikah korupcije, bomo zlahka naleteli na kakšno obliko tovrstne korupcije tudi v cerkvenem okolju. Morda je Cerkev radikalno drugačna od okolja v azijskih deželah in v arabskem svetu, kjer je v absolutni manjšini, kjer do spoja z oblastjo (še) ni prišlo in kjer ji je popolnoma onemogočeno, da bi stopila na vsem vidno prižnico. Kristjani namreč ne živimo v utrdbah in templjih, temveč na ulici, v tovarnah in pisarnah tega sveta. Smo sol za to zemljo, ampak tudi sol, ki je bila izkopana iz te iste zemlje. Na Slovenskem je to dejstvo dokaj razvidno. Kot rečeno, podobne bolezni, ki jih je slovenski politični katolicizem v zadnjih letih rad očital državi, ima tudi Cerkev na svojem telesu. Vendar – še vedno družboslovno gledano – ima v nasprotju s politiko zelo utečene in preverjene poti lastnega očiščevanja in prenove. Ena takih je veliko bolj natančen nadzor Rima, kot se zdi na prvi pogled; druga je večstoletni sistem vzgoje, izobraževanja in umeščenosti vodilnega kadra (duhovščine); tretja je samo ljudstvo, ki vendarle ni neuko, brez besede, zatolčeno v nekakšno slepo pokorščino. Ljudstvo, ki vse vidi in vse ve, potihoma nenehno dreza navzgor in vpliva na odločitve vodilnih in na prenovo cerkvenega organizma. V politični in civilni sferi je tako, da obkoritno komolčarstvo, aferaško naravnani mediji, veliki finančni interesi in sama logika volitev povzročijo, da vsak čas in z velikim truščem letijo glave. V Cerkvi pa se prenova ne dosega z agresivnim kadrovanjem in javnimi linči. Gre po liniji tankovestnih premestitev, bratskega opominjanja, reševanja vsakega človeka. V nasprotju s politiko je v Cerkvi vsak človek naš. In tu preidemo iz družboslovnega na duhovno. Celo na mistično. Na tej točki zunanji kritiki Cerkve obnemorejo. Ne zmorejo zasledovanja v jedro. Namreč da bi v tej isti Cerkvi videli veličastvo in lepoto vstalega Kristusa. Cerkev je Kristusovo skrivnostno telo in zato dogmatično in praktično neuničljiva. Cerkve ne more zradirati niti njen lastni greh, kaj šele sovražnik od zunaj. Saj se nenehno čisti. Vse svoje lepe in vzvišene obrede začne s priznanjem in kesanjem lastnih grehov.
Ecclesia semper reformanda – Cerkev je od vsega začetka v reformi. A slednje je moč videti le z očmi vere.
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/53-46-MladiVal-4?Open
Družina 14. 11. 2004 | Branko Cestnik | Mladi val
Addendum k članku v Družini o spremembam v Cerkvi patra Branka Cestnika
Cerkev se mora nenehno spreminjati in bolj učinkovito odgovarjati na izzive časa, upoštevaje Sveto Pismo in Jezusov Evangelij.Bolj mora vzdigniti glas ob vojnah in krivicah ubogih, ki umirajo zaradi lakote, vojn in bolezni. Bolj mora poudarjati Odpuščanje, Božjo Milost in Ljubezen med ljudmi, da bi skupaj prispevali k boljšemu svetu. Če se hočemo približati današnjemu človeku, so za Cerkev nujne hitre in pomembne spremembe ali reforme, da bo ostala gibka, dinamična in izpolnjevala odrešenjsko nalogo med ljudmi, ki potrebujejo duhovno ter pastoralno oskrbo in pomoč. Cerkev mora sicer ostati zvesta svojemu poslanstvu, vendar mora na nov način oznanjati staro resnico o Bogu in Jezusu. Kajti na tem svetu ni nič trajnega kot so stalne spremembe kot je rekel grški filozof Heraklit: vse teče ali grško panta rhei. Cerkev mora danes bolj učinkovito pomagati in sodelovati pri reševanju sveta ter odigrati odrešilni vlogo ter bolj pomagati pri socialnih problemih ubogih z misionarji in pastoralno vlogo po navdihu Svetega Duha in na podlagi Jezusovega Evangelija. In se manj ukvarjati sama s seboj. Bog je Božjo Cerkev Jezusa Kristusa podaril vsem ljudem, ki jo potrebujejo za Odreševanje ljudi, versko in duhovno oskrbo, karitativne dejavnosti in izobraževanje, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Božje zapovedi.
Vsi bi radi spremenili svet, nihče pa ne bi rad spremenil samega sebe. Lev Nikolajevič Tolstoj.
Ne sovraži svojega brata v svojem srcu; odkrito posvari svojega bližnjega. Ne maščuj se in ne bodi zamerljiv do sinov svojega ljudstva, temveč ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. (3 Mz 19,17–18)
Druga zapoved pa je tale: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. (Mr 12,31)
Ne daj se premagati hudemu, temveč premaguj hudo z dobrim. (Rim 12,20–21)
Nosite bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. (Gal 6,2)
Če torej po Pismu izpolnjujete kraljevsko postavo: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe, ravnate prav. (Jak 2,8).
Quo vadis Ecclesia? Deus est Deus, Ecclesia Iesu Christo qui dedit omnis populus postulo ut liberaret populum, et curam religionis, caritatis operibus, et voluntatis educationem, nos custodiunt mandata Dei, et præcepta Dei. Deus sed tibi homo semper misericors.
Amen. Janez
O NEVARNOSTIH NOVODOBSKE PONUDBE IN ISKANJU »INSTANT” SREČE!
Tehtna razmišljanja kapucina patra Vinka Škafarja o nevarnostih novodobske ponudbe in o iskanju »instant« sreče, zapisana leta 2004, so še vedno zelo aktualna. Dobro se je priporočiti Svetemu Duhu za razsvetljenje, nato pa o tem premišljevati pod Njegovim vodstvom, ter moč za pristno krščansko življenje – vero, upanje in ljubezen do Boga in bližnjega – črpati pri resničnih vrelcih Božje besede in svete Evharistije!
Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/53-50-MladiVal-1?OpenDocument&Click=
Nekaj krščanskih Modrosti iz Biblije: Kdaj kličemo Boga na pomoč!
1)Ko je Božje ljudstvo trpelo kot sužnji pod udarci bičev, niso poklicali pravnega zastopnika. Klicali so Boga.
2)Ko je bil Mojzes v škripcih, stisnjen v kot pred Rdečim morjem, ni poklical vojske. Klical je Boga.
3)Ko je šel Jozue proti trdnjavi Jerihe, ni uporabil bomb kot kak terorist. Klical je Boga.
4) Ko so se hebrejski dečki soočili z ognjenimi zublji v žareči peči, niso poklicali gasilcev. Klicali so Boga.
5) Ko je Daniel v levji jami gledal levu v oči, ni poklical krotilcev živali.Klical je Boga.
6) Ko je bila Estera soočena z dejstvom pogube njenega ljudstva, ni klicala k bogovom.Klicala je Boga.
7) Ko je Nehemija videl Jeruzalem v ruševinah, ni poklical projektantov in načrtovalcev mest.Klical je Boga.
8) Ko je Peter hodil po morju in se je začel potapljati, ni poklical obalne straže.Klical je Boga.
9) Ko je verski reformator Jan Hus gorel na grmadi, ni klical sodnikov. Klical je Boga.
10) Ko se je Martin Luther King v Ameriki boril za človekove pravice, ni računal na pomoč ameriške vlade. Klical je Boga.
11) Ko se soočam s stisko in pogubo, se ne bojim, ker je tudi moja pomoč od Boga, ki je naredil nebo in zemljo. Moja noga ne omahuje, ker je na moji strani moj Bog in moj Gospod. On varuje moje življenje od zdaj in do večnosti (Ps 121).
Najdeno na Medmrežju Evangelijska Cerkve: Vode Počitka.
Tudi mi m0limo in prosimo našega Boga in Marijo za pomoč in vodstvo v stiskah in problemih. Bog usliši nas, Marija pomagaj nam! Sveti Duh napolni nas z Božjim Mirom in navdihni nas. Jezus usmili se nas.
Gospod hvala za vse , vem da mi daješ vsega v izobilju. Vendar se danes počutim nemočno. Prosim te Gospod za tvoje varstvo pri delu, pošlji svoje angele in svetnike, da varujejo vse ljudi, posebaj pa veš za kaj te danes prosim.
O kri in voda iz prebodenega Jezusovega srca zaupam vate srca
sv. Jožef prosi za nas
sv. Mihael prosi za nas
Sveti angeli prosite za nas
Kraljica rožnega venca prosi za nas
Vsi svetniki Božji prosite za nas
Gospod Bog usliši prosim Kristino in jo navdihni, da bo vztrajna in močna v služenju drugim, sebi v zadovoljstvo in Tebi Gospod v veselje. Moli in delaj ter služi in bodi zadovoljen s tem, kar si in kar imaš in Gospod Ti bo naklonil svoj Mir. Uslišal bo tiste ki ga iščejo, prosijo in delajo dobro in tako izpolnjujejo Njegovo Voljo. LJUBITI Z DEJANJI.
On že ve kaj in zakaj je dobro, da je tako kot je. Pomembno je da spoznamo umetnost služenja in molitve ter veselega praznovanja Božjega Usmiljenja ali latinsko ARS SERVANDI IN ARS CELEBRANDI. Janez
Vera in dela (Jakob 2,14-26)
14 Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši? 15 Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, 16 pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!« a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga? 17 Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva. 24 Vidite: človek se opraviči iz del in ne samo iz vere. 26 Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del.
Prosim vas za molitev za novo službo, da bi jo čimprej dobila. Mati Marija, Jezus in sv. Jožef prosim stojte mi ob strani in mi pomagajte, da bi dobila čimprej novo službo.
Božje usmiljenje vate zaupam.
Gospod Jezus in Mati Marija, Sveti Jožef prosim uslišite prošnje Blanke, da bo našla novo službo, kjer bo z veseljem opravljala svoje delo v zadovoljstvo drugih ljudi in za svoje potrebe. Nakloni ji svoj Mir in pomagaj ji, da bo delo dobro opravljala. Janez
Priporočam se v molitvi, da se bo vse uredilo. Zelo sem utrujena in dvomim.
Marija brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.
Draga Amadeja, Jezus vas nedopovedljivo ljubi in bo okrepil vaše duhovne moči! Priporočam vam, da kljub utrujenosti z molitvijo poživite vašo vero in zaupanje v Božje usmiljenje. Najmočnejša duhovna zdravila: molitev, premišljevanje Božje besede, odpuščanje, sv. spoved, sv. evharistija, post, pokora, dela usmiljenja do bližnjega v stiski.
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
ZAVRAČANJE JALOVEGA PESIMIZMA
Ena najresnejših skušnjav, ki dušijo vnemo in smelost, je občutek poraza, ki nas spreminja v nezadovoljne in zamorjene pesimiste z mračnim obrazom. Nihče se ne more lotiti boja, če vnaprej popolnoma ne računa na zmago. Kdor začenja brez zaupanja, je že vnaprej napol izgubil bitko in zakopal svoje talente. Tudi če se človek boleče zaveda svojih slabosti, mora iti naprej, ne sme se vdati. Misliti mora na to, kar je Gospod rekel sv. Pavlu: »Dovolj ti je moja milost, moč se namreč v slabotnosti izpopolnjuje« (2 Kor 12,9). Krščanska zmaga je vedno križ, a križ, ki je hkrati zmagoslavni prapor, ki ga nosimo z bojevito krotkostjo nasproti hudičevim napadom. Hudobni duh poraza je brat skušnjave, da bi predčasno ločili pšenico od plevela. Je sad tesnobnega, samozadostnega nezaupanja.
Očitno je, da se je na nekaterih krajih zgodilo duhovno ‘opustošenje’. To je posledica načrtovanja družb, ki so se hotele graditi brez Boga ali pa so uničile svoje krščanske korenine. Tam »krščanski svet postaja nerodoviten in izčrpan kakor popolnoma izžeta tla« (J. H. Newman). V drugih deželah nasilno nasprotovanje zoper krščanstvo sili kristjane, da svojo vero živijo tako rekoč skrito v deželi, ki jo imajo radi. To je druga, zelo boleča oblika puščave. Tudi lastna družina ali lastno delovno mesto moreta biti to suho okolje, v katerem je treba ohraniti vero in jo skušati izžarevati. »A prav iz izkušnje puščave, iz te praznine moremo ponovno odkriti veselje vere, njen življenjski pomen za nas ljudi. V puščavi človek spet odkrije vrednost tega, kar je bistveno za življenje. Tako so v današnjem svetu nešteta, pogosto posredno ali negativno izražena znamenja žeje po Bogu, po zadnjem smislu življenja. V puščavi potrebuješ predvsem verujoče ljudi, ki s svojim življenjem kažejo pot v obljubljeno deželo in tako ohranjajo upanje« (Benedikt XVI.). V vsakem primeru smo v teh okoliščinah poklicani, da bi bili velike amfore (vrči z vodo), da bi drugim dali piti. Včasih se amfora spremeni v težak križ. A prav na križu se nam je Gospod, preboden s sulico, podaril kot vir žive vode. Ne pustimo si vzeti upanja!
(Papež Frančišek, Veselje evangelija, točke 85-86).
Kristjani imamo ogromno razlogov za veselje in optimizem, saj imamo Jezusa Odrešenika. Življenje je Darilo našega Boga, izkoristimo ga zase, za druge in v večjo Božjo Slavo, TAKO DA SLUŽIMO DRUGIM in ljubimo Boga. Kdor bo iskal svoje življenje ga bo izgubil. In kdor ga bo zame izgubil ga bo našel, je rekel Jezus. Janez
Molim PONIŽNO K BOGU
Gospod prosim Te, pomagaj mi,
da bo vse moje življenje
napolnjevala iskrena in dejavna vera v Boga z Usmiljenjem,
da ga bo navdihovala iskrena Ljubezen z Odpuščanjem,
da ga bo dvigalo upanje in spolnjevanje Božje Volje in njegovih zapovedi,
ki je v služenju Ljudem in v dobrih delih za uboge in pomoči potrebne.
Danel Rops (dopolnjeno Janez)
MOLITEV ZA USMILJENJE
Gospod Jezus,spremeni me v svoje usmiljenje!
Daj, da bodo moje oči usmiljene, da ne bi nikoli sodil po videzu in nikogar sumničil,
temveč da bi v vseh dušah videl lepo.
Daj, da bodo moja ušesa usmiljena,
vedno pozorna na potrebe bratov
in nikoli zaprta za njihov klic.
Daj, da bo moj jezik usmiljen,
da ne bi nikoli rekel nič slabega o nikomer,
temveč da bi imel za vse besede odpuščanja in tolažbe.
Daj, da bodo moje roke usmiljene in polne ljubezni,
tako da bi vzel nase vse, kar je težko in neprijetno
in s tem olajšal breme drugim.
Daj, da bodo moje noge usmiljene
in vedno pripravljene priskočiti na pomoč bližnjemu
kljub utrujenosti in izčrpanosti.
Daj, da bo moje srce usmiljeno in odprto vsakemu trpljenju.
Amen.
S. Favstina Kowalska
ODPUŠČANJE SEBI IN DRUGIM
Buda je rekel: “Strup je zadrževati jezo in čakati, da drugi umre.” Dobra primerjava, ki kaže, da jeza škoduje predvsem eni osebi: nam. Seveda je nekatere stvari težko odpustiti, vendar srečni ljudje to vsekakor poskusijo. Kaj pa majhne napake? Tudi te hitro odpustijo – sebi in drugim.
Odpuščanje osvobaja. Če hočemo da nam bo Bog odpustil mormo tudi mi odpustiti sebi in drugim. Ko nekomu nekaj odpustimo, se osvobodimo vezi z njim. Ne mislimo več nanj in na pretekle minule dogodke. Posvetimo se prihodnosti. Zamera je neprijetno čustveno stanje, še posebej, če je usmerjena proti najbližjim, saj človeku jemlje energijo in bistveno zmanjšuje kvaliteto življenja. Lahko oprostim, a pozabiti ne morem. Nekateri menijo: “Lahko pozabim, kaj mi je storil/-a, vendar odpustiti ne morem.”Ob tem se sprašujem, zakaj je v nas, ljudeh, tako vse zakomplicirano, da vse, česar se dotaknemo, nekako postane zastrupljeno in nič več ne deluje. Ali smo res tako zelo negativni v dojemanju okolja ali smo le izjemno sebični in vidimo samo sebe in lastne potrebe in želje? Mogoče pa delujemo vedno tako, da sebe branimo in ščitimo in pri tem nas ne zanima, kako se počutijo drugi ljudje, ki nas obkrožajo.Poskusimo na tej točki prelomiti običajno in dosedanje obvladovanje svojih misli in občutkov ter si recimo, da smo lahko pozitivni in konstruktivni. Gre? V resnici gre za globoko povezavo/korelacijo, ki se je lahko zavedamo šele, ko smo sami v situaciji in izkusimo, kako je nekomu odpustiti neko dejanje ali besedo, s katero nas je prizadel in neskončno užalil, hkrati pa imamo to osebo radi.
Oprostiti sami sebi
V življenju se srečamo tudi z okoliščinami, ko pridemo do tega, da si moramo za neka dejanja oprostiti tudi sami. S tem lahko sebi naredimo veliko uslugo in si kreiramo prostor, v katerem lažje preživimo. A sebi je tako težko oprostiti, sploh če smo si sami dovolili, da so drugi z nami ravnali kot s smetjo, kot z nekom, ki ni vreden biti bitje, če smo bili deležni poniževanja, zapostavljanja ali zasmehovanja, pa smo zbrali moč in se končno uprli. Če smo lahko zbrali pogum in presekali situacijo, v kateri smo se počutili zlorabljene, potem je prav, da najdemo tudi notranjo moč in sami sebi oprostimo, ker smo dovolili drugim, da hodijo po nas. Ko odpustimo, pustimo bolečini, da odide od nas, se odvežemo od težav in frustracij ter s tem pridobimo svojo svobodo in notranji mir. Odpuščanje pomeni, da sebe odvežemo od dogodka ali posledice, ki nas je prizadela, in bolečine ne nosimo več s seboj in je ne tlačimo v svojo notranjost, temveč gremo z razbremenjeno in dvignjeno glavo naprej v novo življenje.
Odpustiti je težko je pa potrebno za lažje življenje
A tisti, ki to zmore narediti iz srca, si naredi veliko uslugo. Ko odpustimo, se lahko počutimo olajšane, srečne, a se pri tem običajno zavedamo, da prizadetosti ne bomo mogli kar pozabiti. Zato so ti trije pojmi: odpuščanje, oproščanje in pozabljanje tesno povezani. Morda je izhod tem, da se rajši iskreno, z vso močjo in konstruktivno posvetimo pozitivnim in ljubečim vsebinam življenja, ne pa da pasivno glodamo bolečino in trpimo, ne da bi dosegli spravo in odpuščanje tako, da bi mi dali za to pobudo. Kajti s tem bomo pomagali sebi in koristili bližnjim s konkretnimi dejanji. In ko smo dejavni, izhlapijo negativne misli in odprejo se nova vrata, ko nenadoma uzremo nove priložnosti in nove rešitve, ki jih doslej nismo videli.
Torej moramo nekaj narediti, da si olajšamo težke in boleče občutke, hkrati pa s tem sprostimo nakopičeno energijo jeze in zamere. Ko odpustimo partnerju, da nas je prizadel, se s tem sami v veliki meri osvobodimo negativnih silnic, ki nas vežejo na neko dejanje ali verbalni napad, s tem pa si olajšamo percepcijo, da na enako situacijo pogledamo z drugega zornega kota. Z odpuščanjem drugemu sebi naredimo uslugo in lažje zadihamo, saj nismo več obremenjeni s prejšnjo težko izkušnjo ali bolečino. Oprostimo lahko takrat, ko vemo in ko razumemo, zakaj se nam je nekaj bolečega zgodilo, zakaj se počutimo kot žrtev okoliščin, vendar ko zmoremo pogledati čez to oviro, lahko sočloveku oprostimo za bolečino ali prizadetost, ki smo jo doživeli.
Prosimo Boga in molimo ter iskeno prosimo za odpuščanje kogar smo užalili in prizadeli. Popravimo kar se da in kar smo narobe naredili in spravimo se z bližnjimi, preden gremo k Njemu v Cerkev. Molimo k Mariji in molimo Rožni venec za Mir v Duši in da bomo osvobojeni in očiščeni sedli k Njemu in se Pogovorili z Njim.
ŠEST KORAKOV K ODPUŠČANJU SAMEMU SEBI (Dr. Joan Borysenko: Čudežna preobrazba)
1. Prevzemite odgovornost za to, kar ste narobe storili.
2. Priznanje krivde in/ali žalitve drugega/ napake, kar ste pač naredili narobe.
3. Odstranitev bridke potrtosti iz sebe, da spet dobimo samozaupanje in pogum za naprej.
4. Opravičite se in prosite odpuščanja osebo, ki ste jo ranili in/ali prizadeli.
5. Prosite Boga pomoči z molitvijo ali prebiranjem psalmov (vodnik k odpuščanju in tolažbi). Modrost »Tudi to bo minilo« uporabimo, ko je notranja bolečina res velika.
6. Kaj smo se naučili? Ko koga prizadenemo, ko to priznamo in gremo skozi stopnje odpuščanja samemu sebi, se o sebi nekaj novega naučimo, zato je to dragoceni nauk za duhovno rast in boljše ravnanje v prihodnje.
ŠEST KORAKOV K ODPUŠČANJU DRUGIM (Dr. Joan Borysenko: Čudežna preobrazba)
1. Prevzemite odgovornost za tisto, česar se oklepate, na čemer vztrajate in ste prizadeti vi in nekdo drugi.
2. Izpovejte svojo zgodbo nevtralni osebi, ki na bo poslušal.
3. Poiščite dobre plati zase in za drugo osebo.
4. Premislite ali je treba kaj konkretnega storiti za spravo in odpuščanje npr. s sporazumevanjem in pogovorom.
5. Poiščimo za pomoč Boga, saj je odpuščanje dar milosti, da nam pomaga odpustiti, da nas osvobodi naše jeze in prizadetosti.
6. Kaj smo se naučili? Ko koga prizadenemo, ko to priznamo in gremo skozi stopnje odpuščanja samemu sebi, se o sebi nekaj novega naučimo, zato je to dragoceni nauk za duhovno rast in boljše ravnanje v prihodnje.
Smo del velikega, živega vesoljstva. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni in ko res vidimo ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni. Kar sejemo tud žanjemo. Sejemo Ljubezen, želi bomo Ljubezen. Sejemo Mir in Dobroto, užili bomo Božji MIr in Božjo Dobroto. Osvobojeni greha in spravljeni s seboj ter z drugimi smo lahki in imamo moč, da začnemo znova in hodimo po Kristusovi Poti tako, da smo dobri, usmiljeni, da pomagamo ubogim in da spolnjujemo Božjo Voljo z Molitvijo in tisto iskreno globoko Vero v Jezusa, ki proizvaja dobra dela. Vera brez dobrih del je namreč mrtva, je rekel Jezus. Opustimo pasivnost, bodimo misionarji Božje Ljubezni in Evangelija. Amen.
Janez
25 budističnih modrostmi, kjer lahko najdemo kakšno, ki nam lahko pokaže drugačen pogled na življenje ali pa vsaj vsebuje odgovor na marsikatero pomembno življenjsko vprašanje
1. Nekdo, ki izpostavlja vaše pomanjkljivosti, ni nujno vaš sovražnik. Nekdo, ki govori o vaših vrlinah, ni nujno vaš prijatelj.
2. Skušnjava, da odnehate, je največja ravno pred zmago.
3. Cilj v življenju je umreti mlad, toda čim pozneje.
4. Ne obstaja prijatelj, ki nima pomanjkljivosti. Ampak če začnete iskati vse njegove pomanjkljivosti, boste ostali brez prijatelja.
5. Močan človek premaga oviro, moder človek prehodi celo pot.
6. Ne bojte se hoditi počasi. Bojte se ustavljanja.
7. Karkoli se zgodi, se vedno zgodi ob pravem času.
8. Živi mirno. Prišel bo čas, ko bodo rože same zacvetele.
9. Človek, ki premika gore, je tisti, ki je začel nositi najmanjše kamne.
10. Če ste naredili napako, se je najbolje temu le nasmejati.
11. Ne govori, če besede niso pametnejše od molka.
12. Potovanje, dolgo tisoč milj, se začne s prvim korakom.
13. Koča, polna smeha, je bogatejša od palače, polne žalosti.
14. Nesreča vstopa skozi vrata, ki so ostala odprta.
15. Nihče se z dolgega potovanja ne vrne ista oseba.
16. Vaš dom je kraj, kjer vaše misli lahko najdejo mir.
17. Tudi če se spotaknete in padete, to ne pomeni, da ste izbrali napačno pot.
18. Vedno glej na svetlo stran stvari. Če tega ne morete razumeti, polirajte tisto, kar je izgubilo sijaj, dokler se ne začne svetiti.
19. Tudi sreča bedaka je neumna vrsta sreče.
20. Veter zavija, vendar gore ostajajo.
21. Najboljši čas, da posadimo drevo, je bilo pred 20 leti. Drugi najboljši čas je zdaj.
22. Ne bojte se tega, česar ne veste. Naj vas bo strah, če se tega nikoli ne boste naučili.
23. Dober učitelj vam bo odprl vrata, a v prostor boste morali vstopiti sami.
24. Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
25. Oseba, ki je sposobna zardeti, ne more imeti slabega srca.
Sveti Frančišek Asiški – Da ne iščem tolažbe Gospod
Da ne iščem tolažbe, temveč da tolažim;
da ne iščem razumevanja, temveč da razumem;
da ne iščem ljubezni, temveč da ljubim;
kajti skozi dajanje dobimo,
v oproščanju nam je oproščeno
in skozi smrt se rodimo v večno življenje.
Naj se zgodi, o Bog,
da si bom bolj želel tolažiti kot biti tolažen,
razumeti kot biti razumljen,
ljubiti kot biti ljubljen.
Kajti ko se človek razdaja, dobiva;
ko pozabiš nase, te najdejo;
ko oprostiš, ti je oproščeno.
A da so velike ratlike med nami Ljudmi na Zemlji in med Verstvi?. Morda pa imamo veliko več skupnega kot mislimo. Morda pa nam Bog govori, kot svojim Otrokom Sveta na Zemlji, tako agnostikom kot vernim v različnih jezikih iste stvari: Ljubiti, Odpuščati, biti Sočuten in Strpen, prinašati Mir in biti Dober. Vsakdo naj nekaj naredi zase in za bližnjega in mali koraki bodo prispevali k velikemu koraku za Boljši Svet v Večjo Božjo Slavo in za naše Odrešenje. Janez
Sorry povzetki in nekatere dodane moje misli o Odpuščanju so zasnovane na knjigi dr. Joan Borysenko (ameriška zdravnica in psihatrinja): Čudežna Preobrazba. Knjiga mi je bila v veliko inspiracijo, saj je avtorica zelo verna in praktična ter pomaga konkretno številnim ljudem. Janez
Kaj se zgodi, ko zmolimo zdravamarijo (Aleteia)
Ena zdravamarija, ki jo molimo premišljeno, prinese več milosti kot na tisoče zdrdranih molitev
Milijoni katoličanov pogosto molijo zdravamarijo. Včasih hitro, ne da bi sploh mislili na besede, ki jih izgovarjajo. Ta članek nam lahko pomaga moliti to molitev bolj goreče in z večjim zavedanjem, kako globoka je.
1) Dobro moljena zdravamarija napolni Marijino srce z veseljem in nam izprosi velike milosti. Ena sama zdravamarija, ki jo molimo premišljeno, prinese več milosti kot tisoč zdrdranih molitev.
2) Zdravamarija je zlata jama molitevk Mariji, iz katere lahko vedno jemljemo in se nikoli ne izprazni. Mislite, da jo je težko moliti? Vse, kar moramo narediti, je, da se zavedamo njene vrednosti in da razumemo njen pomen, ko molimo k Mariji.
3) Sveti Hieronim pravi, da so “resnice, ki so zaobjete v zdravamariji, tako veličastne in tako čudovite, da jih noben človek ali angel ne more v celoti dojeti”.
4) Sveti Tomaž Akvinski, princ med teologi, “najmodrejši med svetniki in najbolj svet med modrimi”, kot ga je imenoval papež Leon XIII, je v Rimu 40 dni pridigal o zdravamariji in polnil srca navzočih z navdušenjem.
5) Učeni jezuit p. Suárez je rekel, da bi ob svoji smrti z veseljem zamenjal vse svoje knjige, ki jih je napisal, in vse svoje delo, ki ga je opravil, v zameno za eno pobožno izmoljeno zdravamarijo.
BOŽJA BESEDA: »VSTANI IN POJDI! TVOJA VERA TE JE REŠILA« (Luka 17,19)
Ko je potoval v Jeruzalem, je hodil med Samarijo in Galilejo. Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. Jezus pa je odgovoril: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila« (Luka 17, 11-19).
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+17%2C11-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
»Tvoja vera te je rešila.« Jezus enake besede nameni grešnici (7,50), ženski, ki je krvavela (8,48), in slepemu možu (18,42; prim. Zaheja, 19,9). V kraljestvu so zadnji prvi! To kar ti storijo ob njihovem srečanju z Njim, opiše značilnosti vere, ki rešuje. Rešitev, četudi je že darovana vsem, je dejanska le, če jo sprejme vera. Vera je v tem, da se človek zaveda daru in se obrne na darovalca. Rešitev je naš »evharistični« odnos z Jezusom. Kdor ga je odkril, je odgovoren pred Njim za vse brate. Postane »angel«, to je oznanjevalec (odlomek iz knjige Skupnost bere Lukov evangelij, p. Silvano Fausti).
Molimo: Slava tebi, Jezus ti si naš največji Darovalec. Hvala Ti za največji dar – sveto evharistijo, kjer se iz čiste ljubezni daruješ za nas in naše odrešenje. Naj po tvoji milosti iz tega Studenca odrešenja črpamo vse potrebne milosti za resnično ljubezen do Tebe in bližnjega – na priprošnjo Device Marije v moči Svetega Duha!
Naj Jezus obiskovalcem te spletne strani podari duha nenehnega zahvaljevanja za vse, kar vsak trenutek prejemamo po Njegovi milosti, in to pri sveti Evharistiji – največji Zahvali po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu. Prosimo ga tudi za dar razločevanja, da bomo v luči Svetega Duha razločevali, med tistim, kar nas uči živa Božja beseda in tistim, kar nam vsiljuje tako imenovana Nova doba (New Age), kjer so zrna resnice iztrgana iz Božje besede in pomešana z raznovrstnim plevelom, ki v bistvu zavira rast v veri, upanju in ljubezni do Boga in sočloveka.
Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zauapamo vate!
Prosim vas za molitev, za dve mladi življenji D in M.
Gospod, iz vsega srca te prosim, pomagaj jima.
Jezus, izročam ju v tvoje roke. Božje usmiljenje, vate zaupam!
Verjamem, gospod, da od tebe pride rešitev. Amen.
Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
TO JE MOJA MOLITEV GOSPOD
To je moja ponižna in goreča molitev k Tebi moj Gospod,
ki jo molim danes preden zaspim, na jasen jesenski večer.
Gospod izročam Ti svoje trpeče srce, populi iz njega ves plevel in sežgi v njem vso umazanijo mojih grehov.
Prečisti v njem vse nečiste misli in mojo nečisto kri ter pomagaj mi, da se bom poboljšal.
Utišaj prosim v moji duši vse moje viharje in divje plamene ognja materialnih želja in hotenj.
Veliko misli se mi podi po glavi a le eno je potrebno: Spolnjevati Božjo Voljo!
Prosim postavi v moji duši spet vse na svoje mesto, da bom močan in pravičen.
Da preneham razmišljati le po človeško in uveljavljati svojo človeško voljo.
Prosim izkorenini moje slabosti v mojem srcu.
Umiri prosim moje misli in srce, da bom videl jasneje.
Prosim Oče, daj mi moč, da bom zlahka prenašal svoj bol in
da bom rad trpel vse preizkušnje in se voljno prekalil in okrepil.
Daj mi moč, da bom s svojo strpnostjo in ljubeznijo bolj ploden in da bom pomagal ubogim
In da ne bom v strahu za položaj in službo pokleknil pred nadutim mogočnežem, ki dela krivico.
Daj mi moč, da reveža ob poti nikdar ne bom prezrl in zatajil.
Daj mi moč, da se bom s svojim duhom po Tvojm navdihu Gospod zavitel
visoko nad vsakodnevni semenj ničevosti in trgovino ljudi, ki tekmujejo in se bogatijo.
Daj mi prosim moč, da se uklanim Tvoji Volji in pozabim na svojo Voljo.
Gospod darujem Ti svoje srce, svoja usta, svoje misli, svoje življenje, sebe vsega.
Darujem Ti svoje življenje, vzemi ga in vodi me po Poti k Tebi, da ne zaidem v labirintih življenja.
Tvoja ljubezen in dobrota Gospod, tvoja Milost naj bo vedno v meni, da bo zmerom:
v meni ogenj, ki me bo očiščeval in prečistil skušnjav in grehov;
vsekdar tvoja Svetloba in Modrost Duha, ki me bo vodila pravih poteh;
potrpežljivost, s katero bom lažje premislil svoje odločitve;
iniciativa pobud, s katerimi bom aktivno deloval,
voljnost in ponižnost s katero te bom moj Bog in Deus Creator ubogal,
volja, s katero se bom bojeval in trudil za Pravico in Mir med ljudmi na Zemlji
in Umirjenost, ki ga lahko prinese molitev in Milost Božja ter Ljubezen med Ljudi.
Ne zapusti me Gospd nikdar, potrebujem Te kot vodo, sonce, zemljo in zrak za življenje.
Potrebujem Tvojo milost, Tvojo nenehno pomoč ko zaidem ali se izgubim, Tvojo Ljubezen!
Ne zapusti me Gospod Bog nikdar, ker Ti si moje vse, kar premorem.
Dopolnjena in razširjena molitev Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.
“Pustite Božje Otroke k meni, da jih bom umiril in poživil. Ti ki trpijo in me iščejo ter kličejo k meni, njih je Nebeško kraljestvo”. Odprl vam bom svoje srce in vas ozdravil in vam daroval svoj Mir. Spolnjujte Voljo Mojega Očeta. Amen. Janez
Gospod naj bom kakor Zemlja, naj bom kakor Plodna Njiva,
rodovitna in globoka prst,
v veselje Tebi Oče in v radost kmetu, da bo na Božji Njivi oral, sejal in žel.
Ker Tam Gospod boš blagoslovil vse naše delo in trud, da bo obilna setev in obilna žetev.
da ne bo lačnih in da bodo polne kašče za vse, da se nasitijo.
Molimo, da nikdar ne bo zmanjkalo delavcev, zakaj dela je veliko in treba je trdo delati
in se truditi v potu svojega obraza na zemlji.
Počiješ malo, si obrišeš pot z obraza, pogledaš v nebo k Njemu in zmoliš zahvalo Očetu za vse.
Gospod pomagaj mi prosim, da bo vse moje življenje napolnjevala iskrena Vera,
da ga bo navdihovala Tvoja Dobrota in Ljubezen, da ga bo dvigovalo Upanje in
da boš dal Svoj Blagoslov vsemu kar počnem, za kar si mi naročil, da storim.
Gospod vodi me po Tvojih stezah in navdihni me, da bom vedno vedel, kaj je prav, da storim.
Hvala Ti Gospod, ki živiš in kraljuješ vekomaj.
Janez
SVETILKA BREZ OLJA NE SVETI!
Besede življenja, ki jih je Frančišek Ksaver Nguyen Van Thuan zapisal v svoji knjigi Pot upanja, nam lahko zelo pomagajo, da bi odkrili živi Kruh, po katerem zelo hrepeni duša vsakega človeka, čeprav se večina ljudi tega globokega hrepenenja duše sploh ne zaveda. To je resnični Kruh, ki daje življenje! V enem od svojih preprostih, a globokih razmišljanj Frančišek Van Thuan zapiše:
Svetilka brez olja ne sveti. Avto s praznim rezervarjem goriva ne bo peljal. Duša apostola bo izgubila svojo moč, če se ne hrani s sveto evharistijo. »Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi« (Janez 6,53).
Naj se žarki Božjega usmiljenja milostno dotaknejo vseh, ki globoko v svojih dušah hrepenijo po Kruhu, ki daje življenje!
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
Kaj pomeni Božje usmiljenje, rožni venec Božjega usmiljenja, vzkliki Božjemu usmiljenju si lahko, če želimo, preberemo v knjigi Dnevnik sv. Favstine Kowalske. Na kratko tudi na: http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje
Prosim za molitev da bi bilo vse dobro, da se hči srečno vrne, da bo partner vredu, da preneha s pitjem alkohola. Prosim za vse tiste ki trpijo.
Hvala.
Kaj lahko naredim za več veselja in SREČE V DRUŽINI?
Da bi današnji zakonci živeli v čim lepši harmoniji, nek duhovni pisatelj daje tele nasvete:
1. Velikodušno izpolnjuj želje svojega zakonca.
2. Opominjaj – kritiziraj redko in vedno z ljubeznijo.
3. Če moraš nekoga zanemariti, to ne sme biti nikoli mož al žena!
4. Razveseli sozakonca -potrudi se, da bo pogosto sijal od sreče.
5. Srečujta se kot Adam in Eva, ko sta se prvič videla – z ljubeznijo.
6. Vsaj en kompliment na dan je bolj pomemben kot vitamini.
7. Nikoli ne bodita oba naenkrat jezna.
8. Ko se zmotiš, se opraviči –vse spore rešita pred sončnim zahodom.
9. Nikoli, nikoli ne govori o preteklih napakah.
10. Molita skupaj in se zavedajta, da sta eno v Kristusu.
11. Nikoli, nikoli ne zahtevaj in ne daj kar Bog prepoveduje.
12. Za prepir sta potrebna dva. Ti vedno lahko odvzameš enega.
13. Ne vpij – nikoli ne kriči – le kadar gori hiša.
14. Odpuščaj in prosi odpuščanja sozakonca, da bo Božji Mir v družini!
15. Izkazuj Ljubezen in Dobroto in povej sozakoncu, da ga imaš rad z dejanji in besedami!
Že objavljeno na Prosim za molitev. Gospod prosim Te usliši prošnjo Jasno, da se vrne domov njihova hči in da bo mož prenehal s pitjem alkohola; Božje Usmiljenje prosim pomagaj, da bo mož spregledal svoje napake in spet prevzel kot dober mož in oče svoje dolžnosti v družini. Jezus in Marija prosim pomagajta, da se spet vrne Božji Mir v družino. Janez
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Prosim za molitev za sina, ki je zbolel za rakom. Težko je za vse še posebej za njegovo mlado družino.
Ludwig Schneider: Kje prebiva Bog? (nekoliko popravljeno!)
Želim si, da me Bog ne samo včasih obišče kot gosta, ampak da v meni trajno prebiva. A me vodi in navdihuje ko ga prosim in molim k Njemu. To zveni za kakšne agnostike kot otroška in naivna molitev. Tako mislim in verujem, da je prav. To je moj Credo. Mene pa ne motijo bodice agnostikov, ker vem da vse premorem v Njem, ki mi daje Moč. Kaj ni bil včasih Bog prisoten v jeruzalemskem templju in stanuje danes v mogočnih katedralah? Kralj Salomon je rekel pri posvetitvi templja: »Toda mar more res Bog prebivati na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal!« (1 Kr 8,27).Boga ne moremo zapreti v nobeno katedralo, najsi bo še tako bleščeča. Bog je omniprezenten in Ljubeč do vseh ljudi enako. On je Stvarnik vsega kar obstaja in je Deum Creator.
Vsa nebes nebesa ne morejo dojeti Boga, kaj šele ljudje. Bog je za nas ljudi dimenzija, ki ji ni mogoče priti do dna. Ki je tudi poustvarjeni fizikalni Cernski prapok ne more razvozlati. Stalno odkrivamo nove sončne sisteme, katerih neskončnosti si ne moremo predstavljati. Če je že vesolje v svoji celoti za nas preobsežno, da bi ga raziskali, koliko bolj je potem Bog kot njegov Stvarnik. Takoj ko bi Boga lahko doumeli, ne bi bil več Bog, ampak le neka človeška predstava ali zamišljena hipoteza, ki smo si jo domislili, ki jo lahko nekdo spreminja glede na versko pripadnost in določbe koncilov ali pa jo v obliki kipa postavi v kot. Bog ni religiozni priročnik! On je ki je izven vseh naših pojmov in predstav. Tako daleč in tako blizu nas in v nas je. Zaslutimo ga v smotrni naravi in v Dobroti ter Odrešenju vseh Ljudi na Zemlji.
Kadar prisluhnem religijam in njihovim primitivnim ali filozofskim razlagam, podvomim v kimpetentni človeški razum, da bi zmogel Boga razumeti. Kdo pa sem jaz da bi to sodil in razumel, kar je Božje? Deum scire nemo potest nisi Deum docente! Naš krščanski Bog je Troedini Bog Očeta, Sina Jezusa in Svetega Duha, ki poživlja in navdihuje. On je navdihnil svetopisemske pisatelje in nam dal Biblijo, da jo beremo, kaj nam pripoveduje.
V knjigi Izaije 57,15 piše: »Kajti tako govori Visoki in Vzvišeni Gospod, ki večno prebiva in je njegovo ime sveto: Na višavi in v svetišču prebivam, sem pa hkrati pri potrtem in ponižnem v duhu, da poživljam duha ponižnim, da poživljam srce potrtim.«Potrt in ponižen duh je torej skrivnost Božjega prebivališča. Tako kot je Bog izbral v svoji suverenosti osovražen judovski narod, tako si je izbral za prebivališče ne bahače, ampak potrte in uboge ljudi v Palestini in tudi ljudi izmed vseh drugih narodov. V Matejevem evangeliju 21,42-44 Jezus pravi: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal temeljni kamen. In kdor bo padel na ta kamen, se bo razbil; in na kogar pade ta kamen, ga bo zmečkal.«To bi iz hebrejskega čistopisa prebrali tako: kdor se preda Bogu, bo njegov čkveški ponos razbit, da bo lahko Bog v njem prebival. Kdor pa ostaja ponosen, bo ta kamen padel nanj in ga zmečkal ter ga za vedno uničil. »… Vsa zemlja je polna njegovega veličastva«, »saj je vse to naredila moja roka, tako je vse nastalo, govori Gospod. Gledam pa na tistega, ki je ponižen, ki je potrt v duhu« (Iz 6,3; 66,2).In Bog živi v njem. V ponosnih in samozadostnih ter mogočnih in bogatih ljudeh pa Bog ne živi, najsi še tako verujoče govorijo in pobožno delajo. Bog hoče človeško ponižnost in skromnost, saj je tako živel Jezus naš Odrešenik. In tako naj živimo tudi mi ljudje, če smo Jezusovi Učenci. Naše poslanstvo na zemlji je , da spolnjujemo Božjo Voljo in da smo Bogu Očetu kot Njegovi Otroci na Zemlji v Veselje.
Ludwig Schneider: Und wo wohnt Herr, unser Gott?
Neznani avtor : Deloholik
Značilnosti deloholika
Kot drugi »holiki« je tudi deloho-lik v nevarni odvisnosti. V tem primeru gre za odvisnost od dela, kariere, saj deloholiki verjamejo, da so oni edini, ki lahko delo opravijo pravilno. Brez te kon-stantne osredotočenosti se deloholik sam sebi zdi, da je neuspešen ali ničvreden. Pogosto je to znak negotovosti ali nepra-vilno postavljenih življenjskih prioritet. Deloholiki bodo preživeli večino časa na delu ali pa bodo delo celo nosili s seboj domov. Pogosto ne bodo imeli veliko časa za svoje osebno življenje, torej za družino, hobije ali sprostitev. Živeti uravnoteženo ni njihova želja, vendar pa je ravnovesje potrebno za mentalno, fizično, duhovno in čustveno zdravje.Kako najti ravnovesje. Najprej se ustavi in poglej svoje življenje. Ali žrtvuješ druga področja svojega življenja zaradi časa in pozornosti, ki ju posvečaš delu? Če je prizadevanje za kratkotrajni finančni cilj bolj pomembno kot zagotavljanje dolgotrajne zveze s tvojim partnerjem in otroki, moraš premisliti o svojih prioritetah. Seveda si boš morda rekel, da delaš zato, da zagotoviš svoji družini vse, kar je nujno za življenje. Vendar bodi iskren, ali si prizadevaš za ravnovesje med vsemi stvarmi?
Ravnovesje je namreč ključnega pomena.Tukaj je nekaj priporočil, kako doseči ravnovesje:
• Postavi meje času in pozornosti, ki ju posvečaš svojemu delu.
• Rezerviraj si kvaliteten čas za zasebne odnose in razvedrilo.
• Sooči se s strahom pred neuspe-hom in s svojim občutkom negotovosti –govori s svojim duhovnikom ali svetovalcem.
• Definiraj svojo lastno vrednost skozi perspektivo Boga, ne menjaj ga z idoliziranjem sebe ali svoje kariere.
• Uporabi svojo kreativnost za dosežke, ki niso povezani z delom, ampak s kakšnim hobijem.
• Bodi pozoren na potrebe svoje družine in prijateljev.
• Začni telovaditi –plavaj, pešači ali pojdi v telovadnico.
Ko smo fizično, mentalno, duhovno in čustveno uravnoteženi, ima to na vse, kar delamo, pomemben vpliv. Boljši smo v službi, bolj uživamo v manj stresnih odnosih z našimi ljubljenimi in končno tudi bolj uživamo namen in lepoto življenja, ki nam ga je pripravil Bog. Saj poznate izraz: »Ustavi se in povohaj cvetje.«
Koristi ravnovesja. Ko dosežemo ravnovesje lažje dosegamo notranji Božji mir, po katerem vsi hrepenimo. Ne bojimo se negotovosti ali nezaupanja vase. Obrnemo se na Boga in ga prosimo za modrost in smernice. Naš duhovni odnos z njim ne sme biti prezrt. Tako je tudi neznani človek v stresni stiski vse obrnil na glavo: »Ni važno, kako trdo delam, nikoli ne bom nepogrešljiv nobenemu podjetju, delovni skupini ali delodajalcu nasploh. Nikoli ne bom toliko cenjen, kot bi rad bil. Skoraj sem se ubil s stresom in izčrpanostjo. Je bilo vredno? Tako sem nekaj časa mislil tudi sam. Vendar mi je delo postalo idol in odkril sem, kako se motim. Nisem poznal svojih otrok, moj zakon je razpadal in moje zdravje se je slabšalo. Nato me je nekega dne Bog opozoril, da je zdravje in odnosi z mojo družino in z njim to, kar v bistvu življenje sploh je. Če ne bom začel skrbeti zase, kmalu ne bom bil več na voljo niti svoji družini niti službi. Če ne bom našel ravnovesja, ne bom imel družine!«»Ne morem iti nazaj in se dokopati do tega, kar sem pri svoji družini izgubil, vendar zagotovo nočem ničesar več zamuditi. Bog mi je pomagal videti vrednost moje družine in koliko sem jaz pomemben njej. On je tisti, ki izpolni mojo potrebo slišati: »Nenadomestljiv si!« Sedaj tudi vem, da lahko zastavim prioritete svojega življenja zelo narobe; zato sedaj te odločitve prepuščam Bogu. On je zasnoval namen mojega življenja in jaz sem se pokesal, da sem pozabljal na svojo družino in na svojega Boga.«
Najdeno na medmrežju Evangelijske Cerkve: Vode Počitka. Avtor neznan.