Članki za dušo

13.639 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   23. decembra, 2019 at 18:34

   Jezusovo življenje in učenje sta nekaj enkratnega
   Izmed vseh ustanoviteljev poglavitnih religij je edino Kristus trdil, da je Bog! Abraham, Mohamed, Konfucij, Buda – nihče izmed njih ni trdil, da je Bog. Recimo Buda je na koncu svojega življenja svojim učencem povedal, naj si ga ne trudijo zapomniti, temveč naj si raje zapomnijo njegovo učenje o poti razsvetljenja; islamski Bog je Alah in ne prerok Mohamed. Vsakega izmed teh ustanoviteljev svetovnih religij bi se dalo ločiti od njihovega učenja, pa njihova vera ne bi utrpela nikakršne škode. V nasprotju z njimi je krščanstvo zgrajeno na Kristusu: kaj je storil in kdo je trdil, da je. Njegovo učenje je skoraj predvsem usmerjeno zgolj v samega sebe. Kaj drugega bi sicer lahko rekli o osebi, ki trdi: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.« (Jn 14,6). Če pa so Jezusove trditve resnica, potem so njegove besede polne upanja. Potemtakem lahko poznamo Boga, ker je Jezus Bog.

   Popolnoma Bog in popolnoma človek
   Jezus Kristus ni samo popolnoma Bog, je tudi popolnoma človek. Je Pravi Bog in Pravi Človek. Izkušal je lakoto in žejo, osamljenost, bolečino izdaje in zavrnitev. Pretrpel je ponižanje, ko je gol visel na križu. Jedel je pravo hrano, točil prave solze ob smrti svojega prijatelja in izgubil pravo kri med križanjem. Celo njegovo vstajenje je bilo fizično. Jezus Kristus je bil pravi človek. Kaj pomeni za nas, da je bil Jezus pravi Bog in pravi človek?

   1. Ker je Jezus Bog, je vreden našega čaščenja.
   Z njim bi morali ravnati kot z Bogom, torej z vso častjo in spoštovanjem. Jezus ni le naš prijatelj, On je naš Gospod. To pomeni, da mu dovolimo, da usmerja vsako področje našega življenja: ne le naše religiozno čaščenje in oboževanje, temveč tudi našo kariero, družino, finance, odnose in držo. Poznavanje Kristusa bi moralo vplivati na naše odnose z drugimi in tudi na to, kaj gledamo po televiziji,kaj delamo, kaj beremo itd. Predajanje kontrole nad temi rečmi Kristusu ni to, kar nas bo pripeljalo v nebesa, temveč je popolna predaja kontrole Kristusu, posledica našega odziva na večni odnos, ki ga imamo z Njim. On je vaš vsemogočni Gospod, ljubimo in častimo Ga.

   2. Ker je Jezus Bog, je zmožen poskrbeti za vse naše težave.
   Nič ni takega, s čimer se soočamo, česar Bog ne bi mogel premagati. Jezus je »JAZ SEM«, ki lahko vse stori. Jezus pravi, da tistim, ki ljubijo Boga, vse služi v dobro (Rim 8,28). Pravzprav On lahko stori »več kot ga sploh lahko prosimo ali si mislimo.« (Ef 3,20). S tem ko bolj spoznavamo Jezusa, obenem tudi ugotavljamo, da ima moč izpolniti vse, kar je obljubil. On je Naš Odrešenik in Naša Pot.

   3. Ker je Jezus Bog, nas lahko spravi z Bogom.
   Jezus je več kot prijatelj in brat. Je naš Bog in Odrešenik. Izpolnjevati moramo Božjo Voljo. Prositi ga moramo za odpuščanje grehov in se spokoriti in spovedati ter dobiti odvezo v Cerkvi.

    
   4. Ker je Jezus pravi človek, lahko sočustvuje z našimi potrebami in težavami.
   Vse, kar prestajamo, On lahko razume: »Ker je on sam pretrpel preizkušnjo, lahko pomaga preizkušanim.« (Hb 2,18) Ker je živel med nami, popolnoma vse razume, kako se počutimo.

   5. Ker je Jezus pravi človek, s tem potrjuje našo človeškost.
   Boljši kristjani ne postajamo s tem, da se odrekamo svoji človeškosti. Bog nas je ustvaril po svoji podobi in želi, da uživamo življenje z vsemi zmožnostmi, ki nam jih ponuja. Vsakemu izmed nas je dal talente in sposobnosti, katere želi, da razvijamo. Z Ljubeznijo in Dobroto ter Usmiljenjem, služenjem drugim, v praksi izvajamo Božjo Voljo, Krščansko Vero in se tako približujemo Jezusu. Postajamo mu enaki.

   Če sledimo Odrešeniku Jezusu Kristusu, še ne pomeni, da bomo zaradi tega vedno zdravi in bogati, vsekakor pa bomo dobri verniki, boljši ljudje in modrejši! Marsikaj bomo morali spremeniti v življenju! Prišla bodo tudi naša osebna odrekanja in spremembe. Morda se bomo morali odreči nečemu, kar nam godi: staremu načinu življenja, poklicni poti, finančnemu uspehu, celo svojemu življenju. Kljub vsemu dovolimo, da Jezusova učenja v Evangeliju prevzamejo naše življenje, naslonimo se Nanj. To je to kar je Krščansko, kar dela življenje čudovito, da gremo po Poti k Njemu in smo Odrešeni!

   Medmrežje Prvikoraki Avtor: Steven L. Pogu: Poznati Jezusa

   Odgovori
2. Miro says:

   23. decembra, 2019 at 18:27

   SVETI OČE FRANČIŠEK: »ŽIVIMO EVHARISTIJOZ Z DUHOM VERE IN MOLITVE, ODPUŠČANJA, KESANJA …«

   Papež Frančišek je že pred leti ob koncu svoje kateheze, namejene sveti evharistiji, takole sklenil svoje razmišljanje, o katerem je vredno pononovno razmišljati: »Živimo evharistijo z duhom vere in molitve, odpuščanja, kesanja, skupnega veselja, skrbi za brate in sestre v stiski, v gotovosti, da bo Gospod izpolnil tisto, kar je obljubil: večno življenje.«

   http://www.nadskofija-ljubljana.si/papez-francisek-katehezo-namenil-evharistiji-je-dar-kristusa-ki-postaja-navzoc/

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   23. decembra, 2019 at 13:30

   ALI VERUJEMO V JEZUSA KRISTUSA, KI SE NAM V EVHARISTIJI DARUJE KOT ŽIVI KRUH IZ NEBES? – RES DELUJEMO V NJEGOVI MOČI, ALI PA SE MORDA RAVNAMO PO TISTEM, KAR JE ZA »ČEHLJANJE NAŠIH UŠES« BOLJ PRIJETNO?

   Ponovno bi rad opozoril na zelo tehtno misel, zapisano takoj na na začetku knjige »Sveta maša vrhunec vere« (Palemon Glorieux). Če bi si to misel vsak dan priklicali v spomin in se z vero v srcu na njo tudi odzvali, bi v svojem življenju gotovo doživeli neslutene Božje milosti in blagoslove. Citiram: »Tisto, kar mi trga srce, pravi Bog, je pogled na to, kako malo se menijo kristjani za mojega Sina in za njegovo žrtev. In vendar jo je daroval zanje. Če bi izkoriščali njeno bogastvo, bi spremenili svet. Toda ali sploh verujejo?«

   Priporočimo se Svetemu Duhu in se z Božjo pomočjo skušajmo poglobiti v jedrnato izražene misli o Evharistiji, zapisane v knjigi Kruh, ki daje življenje (zbral Wilhem Mühs).

   Tabernakelj nam zagotavlja,
   da je Jezus postavil šotor med nami.
   (Mati Terezija iz Kalkute)

   Naravna ljubezen hoče tri stvari:
   prisotnost ljubljene osebe,
   njeno popolno posest
   in popolno zedinjenje z njo.
   Jezus v nadnaravnem redu
   temu zakonu ljubezni
   v polnosti zadosti z evharistijo.
   (Peter Julijan Eymard)

   Evharistija je dejanje ljubezni
   v najodličnejšem pomenu besede,
   ker je Očetov dar: je sam Sin.
   (Giovanni Martinico)

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Janez says:

     23. decembra, 2019 at 14:25

     Jezus Živi v meni
     Jezus prosim pridi, vstopi in živi v meni!
     Kakor si živel v Svoji Materi Devici Mariji,
     ko si si vzel za Življenje kot Novorojeni Bog in Človek
     Njeno Materinsko Telo in Njeno Kri, v Njej rastel in se Rodil na Svet
     v Naše Veselje Odrešenja Vseh Ljudi za Odpuščanje Vseh Naših grehov.
     Tako prosim Jezus Odrešenik živi, bivaj in ostani v meni
     ter postani v meni Tvoje Božje Telo in Kri in napolni me z Svetim Duhom:
     +Jezus prosim Misli in Odločaj se v Meni z Menoj;
     +Jezus prosim Moli in Ljubi ter Odpuščaj v Meni z Menoj;
     +Jezus prosim trpi in prenašaj vse krivice Sveta in Bolečine ter Bolezni v meni in z Menoj;
     +Jezus prosim glej in spregovori iz Mene v tišini, da Te bom slišal in razumel, kaj hočeš od Mene;
     +Jezus prosim deluj in izžarevaj Luč ter Sveti iz Mene, da bom prinašal Ljudem Svetlobo In Upanje;
     +Jezus prosim vlivaj mi Pogum in Vztrajnost skozi mene zame in za druge in napolni nas z Vero;
     +Jezus prosim Pomagaj bolehnim, revnim in ubogim skozi mene, da bom dober Samaritan kot Mati Terezija;
     +Jezus prosim vlivaj mi moči in vodi me po Poti k Tebi, da bom živel, daroval, služil drugim in izgoreval za Svet tako kot Ti, ki si Moj Ljubljeni Brat, Odrešenik, Gospod in Moj Bog.
     +Jezus prosim naj bom vedno na strani Rešitev in ne Problemov zase in za Ljudi, da jim bom pomagal in jih spodbujal, da bodo vedno izpolnjevali Božjo Voljo.
     +Jezus prosim naj bom orodje Tvojega Miru, Dobrote in Ljubezni, prosim pomagaj mi, da bom Svojo Vero v Boga in v Božje Postave ter v Sveti Jezusov Evangelij veselega Oznanila vedno udejanjal in izvrševal tudi v praksi Življenja in tako pokazal, da Verujem, Molim, Delam in Izvršujem vse, kar Bog hoče in zahteva od mene.
     +Prosim Jezus uporabljaj moje roke, noge, glavo, pamet, mene vsega, da bom služil drugim vedno in z veseljem.
     +Prosim Jezus blagoslovi naša pota, da bomo hodili in stopali po Zemlji z našimi Nogami po pravi Poti, da nas vse v Jezusa Verujoče Ljudi v Svetemu Duhu pripelješ k Bogu Očetu in da bo Naš Bog vedno Ves v Vsem.
     +Prosim Te Gospod Jezus tudi za neverujoče, ki pošteno ter pravično živijo in Te iščejo na svoj način,
     da bodo po Tvoji Milosti Videli in Spoznali Boga preko Tvoje Milosti,
     ter spregledali in začeli hoditi kot Dobri Ljudje in Dobri Kristjani
     po Poti k Jezusu Našemu Odrešeniku Sveta.
     Daj Gospod, da bom vedno Blizu tebe in zmeraj Bliže Tebi!
     Vsak dan nanovo me vzemi ter naredi iz mene nov prispevek za Ljudi.
     V Vsakem Trenutku me vzemi, ker bi se rad popolnoma Odprl Tvoji Ljubezni
     in Božjemu Duhu, da bi deloval v meni in izpolnjeval Božjo Voljo.
     V vsak dogodek prihajajočih dnevov me vzemi prosim in daj da bom odkrival Tvoja Sporočila.
     Bodi moj Brat in Odrešenik ter moj Gospod, ki mi nikdar ne dovoli pomisliti,
     da si daleč od mene; daj mi Milost in deluj in izžarevaj preko mene v Svet svojo Dobroto in Ljubezen.

     Dopolnjena Molitev Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

     “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno” (Jn 15,10-11). Kjer je ljubezen, tam je Bog ( Mati Terezija).

     Naša odločitev po kateri Poti gremo h Kristusu je tudi naša izbira ene izmed večih Poti k Bogu. Avto tudi ne rabi samo motorja, da je vozen za na cesto, ampak rabi tudi vse druge dele in seveda tudi veščega in treznega šoferja, ki ve kam hoče iti (nr. bremze, karoserijo, volan, ročno zavoro itd.). Me veseli Miro, da verjamete, da je to kar poudarjate dovolj. Vaša odločitev je vaša odgovornost za svoje življenje; vendar pred Bogom bomo vprašani ne samo koliko smo molili in se udeleževali svete evharistije, se spovedovali itd., temveč tud koliko smo Ljubili, pomagali drugim ter tako prelili vero v življenje, kako smo konkretno spolnjevali Božjo Voljo in spolnjevali Evangelij. Ni samo ena Pot k Bogu zveličavna: Anthony de Mello jezuit: Pot k Bogu (Sadhana)- molitve, meditacija in premišljevanja za duhovno preobrazbo in življenje v Veri. Vsak pa odgovarja zase, kako živi in veruje pred Bogom. Če moliš in živiš po postavah in Evangeliju si na Poti k Njemu. Vendar ne samo da moliš in gre k maši in da spolnjuješ zakramentalizacijo; potrebno je tudi da dejavno vršiš kot kristjan konkretno Evangelizacijo v srcu in v dejavni praksi Življenja. To je pač moj Credo. Ora et labora. Vaš pa je drugačen in v Ameriki tudi porečejo: It is just your Opinion non the Truth. Just do it what you believe. It is up to you. It is your responsability to God our Lord. Lepo je da si povemo različne poglede in da se spoštujemo. Predvsem pa kdo lahko s človeško pametjo poreče, da vse ve o Bogu? Potrebna je Božja Milost in naša iskrena Volja, da dopustimo Bogu, da pride v naše srce in tam ostane. Savel ni mel nobene zasluge za spreobrnitev v Svetega Pavls, taka je bila Božja Volja: Savel, Savel zakaj me preganjaš?! Sveta Mati terezija pa je moral fejst neumorno garati 24 ur na dan in se dejavno truditi za reveže v Kalkutzi, da je Bog blagoslovil njena humana dela za uboge. Duh veje kjer hoče. In kdo bi s čoveško pametjo vse to razumel?! Bog razodene po svoji milosti o sebi tistim, ki jih je izbral, kar je Božja in ne človeška Volja. Milost pa je nekaj, kar dobimo brez svojih zaslug, zastonj iz Ljubezni Boga do Ljudi. Lahko ljudje marsikaj razlagamo, kje pa je gotovost, da je to vse res v Božjih Očeh, če ga ne poznamo dovolj?! Ljubezen je spolnjevanje Božje Volje. In Bog je predvsem Ljubezen. Ni ga tam, kjer je hudobija in sovraštvo. In več skromnosti in ponižnosti potrebujemo kot Jezus, ne pa da mislimo koliko vse vemo in poznamo. zelo malo vemo in poznamo. Tudi učeni teologi so morali dostikrat skromno priznati, da vsega ne vedo o Bogu le s razumom in pametjo ter človeško logiko. Kristjane pa neverniki/agnostiki tudi gledajo ali tudi živimo tako kot govorimo in molimo. Če živimo drugače pomeni, da smo dvolični in neiskreni verniki v Božjih Očeh. Cerkev se mora preobraziti, preobraziti se moramo tudi mi, da bomo boljši ljudje in boljše kristjani ter da bi Mir in Ljubezen na Svetu, ne pa sovraštvo in vojne. Sodil pa bo Bog, ne mi Ljudje, ki smo bratje in sestre! In s kakršnim metrom sodite, s takšnim metrom vam bo odmerjeno!
     BVB. Janez

     Odgovori
4. Janez says:

   23. decembra, 2019 at 12:28

   Več kot se naučimo o Bogu, več vere in molitvenih prošenj ter dobrih del, Njemu v Čast in Slavo, lahko položimo Vanj. Učiti se moramo, kako živeti na podlagi dejstev o Bogu in ne na podlagi naših čustev ali človeške pameti. O Bogu ne vemo zadosti; poznamo več tega, kar ne vemo, kot mislimo da vemo! O Bogu ve več lahko tisti, ki mu Bg sam milostno o Sebi razodene. Kako torej naj več zvemo in poznamo o Bogu. Tako, da preživimo več časa v družbi Biblije ter da prosimo Boga, naj nam pokaže in pove, kdo je in kaj nas uči da je prav on kaj narobe. Veliko mest je, kjer lahko začnemo raziskovanje in poglabljanje naše verske izobrazbe. Za kristjana so npr. Psalmi 145, 146 in 147 čudovita poglavja, ki opišejo kdo oziroma kakšen je Bog. Med celotno Biblijo ponižno prosimo Boga, da nas nauči čim več stvari o Bogu in Jezusu, in opazili bomo, kako si Bog želi, da naslanjamo in poglabljamo vero Vanj. Prav tako so čudoviti in preprosto razumljivi Jezusovi nauki v Evangeliju, ki nas učijo kaj je prav in kaj ne v prilikah. V vsakem trenutku sprašujmo iskreno Boga: »Kaj o tebi bi mi bilo v korist vedeti, ko zaupam Vate v tej situaciji?« Berimo Biblijo in študirajmo Boga in Njegov odnos do nas in razširimo in poglobimo svoje religiozno poznavanje in vedenje o krščanstvu. Ameriški kristjan D. L. Moody je izjavil: »Dnevno sem molil k Bogu, da mi nakloni več vere in m poduči. V pismu Rimljanom 10,17, je zelo pomenljivo sporočilo Boga, ki pravi: ›Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi.‹ Zato sem pričel z rednim branjem Biblije in vera od tistega trenutka dalje raste.«

   Vera, ki proizvaja dobra dela je kot tista teoretična podlaga krščanskega nauka, ki se povezuje s prakso in jo udejanja in živi tako kot Jezus in spolnjuje Božjo Voljo. “Ne tisti ki mi pravi Gospod, Gospod, ampak tisti ki spolnjuje Božjo Voljo je moj učenec,” Prav je, da molimo, da izpolnujemo vse njegove Postave in prejemamo vse zakramente; vprašani pa bomo ob koncu dni, koliko smo dobrega naredili, ljubili, odpuščali, pomagali bolnim in lačnim. Tudi Pedro Opeka na Madagaskarju je vse daroval ubogim z vero in delom. In Bog je blagoslovil vse njegove napore iz Ljubezni. In ravno tako Mati Terezija v Kalkuti, kjer se je neumorno žrtvovala za uboge in bolne vse svoje življenje. In slovenski kirurg dr. Janez Janež, ki je po drugi vojni moral zbežati s Koroške na Tajvan in 38 let neumorno zdravil Kitajce v novoustanovljeni bolnici. Tam je bil kirurg, neumoren zdravnik bolnih, iniciator in učitelj mladim kitajskim zdravnikom; tam so mu hvaležni po smrti Kitajci postavili spomenik in tam je trajno zapisan v hvaležnih Kitajskih srcih. Kitajci danes vedo da je bil kljub skromnosti in dobroti iz male Slovenije, naš rojak. Dr. Janež ni bil nikoli proglašen za blaženega in za svetnika, čeprav je molil in zdravil vse ljudi brez razlik z veliko Ljubeznijo in Dobroto. Živel je za Boga in iz Vere črpal vso Moč, da je vzdržal. In Bog nas različno nagovarja in kliče, kakor je Božja Volja. Tega mi s človeško pametjo ne moremo razumeti, saj velja, da kar je prav v človeških očeh, ni vedno prav v Božjih Očeh. In takih lepih in spodbudnih zgledov krščanske ljubezni manjka, da bi nam bili vsem kristjanom v spodbudo in navdih, da bi bili tudi mi dobri in usmiljrni kot Jezus. Temelj krščanske vere pa je Ljubezen. Brez Ljubezni ni nič. Ko Molim, se Pokesam in Spovem, Upam v Boga, Ljubim, Odpuščam, Pomagam in Služim drugim ljudem spolnjujem Božjo Voljo in hodim po Poti Jezusa Kristusa Odrešenika. Pridite, ki ste obteženi k meni prav Jezus in jaz vas bom poživil. Verujte vame, ki sem vaš Brat in Odrešenik in hodite po Poti za Jezusom tako, da spolnjujete Božjo Voljo in živite po Evangeliju. In kot molite in verujete tudi živite sami!

   In veliko zgledov je, ki jih lahko navajamo na teh straneh ali drugod poleg Favstine Kowalske ali Matere Terezije iz Kalkute npr. Arški Župnik, John Paul Newman, Sveti Frančišek, Janez Don Bosko, Sveta Terezija, Ignacij Knoblehar, Friderik Baraga, martin Slomšek idr. Predvsem pa je pomembno, ne da opisujemo samo to, kako so bili drugi kristjani usmiljeni in dobri ter verni, pomembno je, da smo iz teh dobrih in podučnih zgledov iz Hagiografije Svetnikov in Dobrih Kritjanov dobri in ljubeči ter usmiljeni tudi mi in da dajemo tudi sami drugim nevernim in vernim ljudem tihi zged, da smo dobri kristjani. Lažje je opisovati Pot po kateri naj Hodim k Njemu, kot jo izpolnjevati sam v Trudu in Potu, ter v skrbi da imamo Božje Vodstvo, da ne zaidemo v greh in na stranpoti. Zato ker pravimo, da resnično iskreno in goreče Ljubimo Boga in ki živimo in verujejo v Boga tako, da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezus Evangelij. Dajmo pokažimo svojo dejavno Vero in Ljubezen do Boga tako, da bomo tudi sami živeli in ljubili tako kot naš Odrešenik Jezus, ki je naredil veliko dobrega na Zemlji, ko je še bil pri nas. Molimo, prosimo, spolnjujemo vse verske dolžnosti, ne pozabimo pa, da je vera brez dobrih del mrtva. Prelijmo vse molitve in Vero v Boga tudi v naše življenje. Da bomo tako kot molimo in verujemo tudi živeli, sicer smo farizeji. Farizeji so bili sovražni do Jezusa, ker je zdravil v soboto, čeprav je reševal ljudil, kar naj bi nasprotovalo judovskim postavam, Ai ni sobota zaradi človeka je vprašal Jezus farizeje; in kako slepi so bili farizeji, da so v svoji nespamet celo križali Sina Božjega, ker so iskali človeški prav in ker niso prisluhnili Bogu, ki je prišel na Zemljo, da bi nas Odrešil! Pripe je kot Božji Sin, da ne bi tavali v grehu in živeli v Temi brez Odrešenja! Kako močno nas Ljubi naš Oče, ki nas je odrešil in nam vse grehe odpustil! Ali Ljubimo Boga tudi mi? Bog je Ljubite se med seboj!

   Božje Usmiljenje, Božja Ljubezen, Božja Dobrota, Božja Modrost pomagaj nam grešnikom, ki Te potrebujemo, da nas Vodiš po Poti Odrešenja. Zdaj in Vekomaj. Amen. Janez

   Odgovori
5. hvala says:

   22. decembra, 2019 at 19:10

   KO SVETI DUH ZAJAME POSAMEZNE LJUDI, TEDAJ SO SPOSOBNI DELATI ČUDEŽE, POSTAJAJO VIDCI, MODRECI. TAKO JE NA MOJZESU POČIVAL DUH GOSPODOV IN ON JE DELAL VELIKE ČUDEŽE V EGIPTU IN V PUŠČAVI.

   BOŽJI DUH SPREMINJA LJUDI, SPREMINJA JIH V BOŽJE SLUŽABNIKE. VELIKI PREROKI, KOT SO BILI SAMUEL ALI MOJZES, IZAIJA, JEREMIJA, EZEKIEL IN DANIJEL, SO DOŽIVLJALI SVOJE UVAJANJE V PREROŠKO SLUŽBO TAKO, DA JIH JE ZAJEL BOŽJI DUH IN DA JIH JE CELO FIZIČNO SPREMENIL. BOŽJI DUH JE GOVORIL PO TEH LJUDEH. ONI SO KANALI, PO KATERIH SE BOŽJA BESEDA IN BOŽJA MOČ SPUŠČATA NA ZEMLJO. NJIHOVO OBLIČJE JE OBRNJENO K BOGU IN ZATO LAHKO BOG GOVORI PO NJIH.

   JEZUS KRISTUS JE SPOČET PO SVETEM DUHU. JEZUS JE V MOČI SVETEGA DUHA OZNANJAL IN DELAL ČUDEŽE. MOČ SVETEGA DUHA V NJEM JE BILA TAKŠNA, DA JE ZDRAVILA BOLEZNI, ODPUŠČALA GREHE, IZGANJALA HUDE DUHOVE IN CELO OD MRTVIH OBUJALA. MOČ SVETEGA DUHA JE PREPREČEVALA NARAVNE KATASTROFE, UMIRJALA NARAVO IN PO JEZUSU VLADALA NJENIM ZAKONOM.

   SAMO V SVETEM DUHU LAHKO DELAMO JEZUSOVA DELA. JEZUS PRAVI: “ČE SE KDO NE RODI OD ZGORAJ, NE MORE VIDETI BOŽJEGA KRALJESTVA. ČE SE KDO NE RODI IZ VODE IN SVETEGA DUHA, NE MORE VSTOPITI V NEBEŠKO KRALJESTVO (Prim Jn 3).

   SVETI DUH VZAME TISTO KAR JE JEZUSOVO IN O TEM NAM BO GOVORIL. SVETI DUH NAM BO RAZODEVAL PRIHODNJE STVARI. TO POMENI, DA BOMO VEDELI ZA PRIHODNJE DOGODKE, ZA TISTO KAR SE BO ZGODILO.

   SVETI DUH JE PO JEZUSOVIH BESEDAH ŽIVA VODA, KI TEČE V VEČNO ŽIVLJENJE. MI SE KOPAMO , UMIVAMO, ČISTIMO IN PLAVAMO V TEM MORJU ŽIVE VODE. SVETI DUH ODSTRANJUJE S TEBE VSE TISTO, KAR TI PRINAŠA NEMIR. SVETI DUH NAS ČISTI, UMIVA, OSVOBAJA OD MRŽNJE IN SOVRAŠTVA, VOJN IN NESREČ.

   SVETI DUH JE OGENJ. JEZUS PRAVI, DA JE PRIŠEL VREČ OGENJ NA ZEMLJO IN ŽELI, DA BI SE ČIM PREJ ŽE VNEL.
   ON NAS ČISTI, GREJE OSVOBAJA OD TEME IN MRAČNJAŠTVA, OSVOBAJA OD ZIME, ON V NAS UNIČUJE TISTO, KAR JE ZLO.
   Z NJIM, Z NJEGOVIM NAVDIHOM IN MOČJO LAHKO RAZVIJAMO NAJRAZLIČNEJŠE UMETNOSTI IN FILIZOFIJE, ZNANSTVENE ZAKLJUČKE.

   ZA DUHA SE REČE , DA JE ON VETER, KI PIHA KAMOR HOČE. SVETI DUH GIBA, PREMIKA LJUDI, MNOŽICE, CERKEV IN POSAMEZNIKA.

   SVETI DUH JE DAR. DAR JE TISTO, KAR NAS RAZVESELI IN KAR SE NE KUPUJE NITI SE NE DA ZASLUŽITI. SVETEGA DUHA DELI BOG, KAKOR HOČE IN KOMUR HOČE. JEZUS PRAVI, DA BOG SVOJEGA DUHA NE DAJE ČEZ MERO. SVETI PAVEL PRAVI, DA PO MERI NAŠE VERE . TO POMENI, KOLIKOR SE ODPREMO DUHU, DA DELUJE V NAS, TOLIKO DOBIVAMO SVETEGA DUHA.

   SVETI DUH JE BRANITELJ PRAVI JEZUS. SVETO PISMO PRAVI, DA NAS HUDIČ PRED BOGOM OBTOŽUJE. SVETI DUH NAS BRANI PRED SVETOM. ON BO V NAS TAKO GOVORIL, DA BO SVET OSUPNIL OB NJEGOVEM GOVORU.

   KRISTJANI IMAJO DVA BRANITELJA. ZA JEZUSA SE REČE, DA NAS NEPRESTANO PRED BOGOM ZAGOVARJA IN BRANI. JEZUS PA VSEENO POVE, DA BO SVETI DUH “DRUGI BRANITELJ”.
   MI SMO TOREJ Z DESNE IN LEVE STRANI OBKROŽENI Z ADVOKATI, BRANITELJI PROTI SVETU, PROTI PEKLU, HUDIČU, GREHU, PROTI OČITKOM VESTI, IN PROTI VSEM IN VSEMU, KAR NAS OBTOŽUJE.

   SAMI SE NE MOREMO UBRANITI. JEZUS IN SVETI DUH NAS LAHKO UBRANITA. MI SMO VAROVANI TAKO NA ZEMLJI KAKOR TUDI V NEBESIH.

   JEZUS JE RESNICA. ON PRAVI ZA SVETEGA DUHA, DA JE DUH RESNICE IN DA NAS BO UVAJAL V VSO RESNICO. SVETI DUH NAS UVAJA V JEZUSA KRISTUSA, ON NAM DAJE, DA IZKUSIMO IN URESNIČIMO TISTO, KAR JE JEZUS GOVORIL IN DELAL.
   ZATO SE PO SVETEM DUHU UPODABLJAMO PO JEZUSU KRISTUSU , POSTAJAMO NJEMU PODOBNI IN OBENEM POSTAJAMO SPOSOBNI DELATI JEZUSOVA DELA. KDOR IMA SVETEGA DUHA IMA SILO IN MOČ.

   ZA SVETEGA DUHA SE PRAVI, DA BO PRIČEVAL. ON PRIČUJE S TEM, KO NA VERNIKIH KAŽE NAJMOČNEJŠO , BOŽANSKO MOČ. NA NJIH POKAŽE SADOVE, KI JIH NIHČE DRUG NE MORE DATI KAKOR SAMO BOG .
   DAJE JIM NAVDIHE, KI JIM NIHČE DRUG NE MORE DAROVATI, VODI JIH PO POTEH, PO KATERIH JIH NIHČE DRUG NE BI MOGEL VODITI.

   SVETI DUH JE NAŠ VODITELJ. ON NAS VODI V PUŠČAVO, IZPELJE NAS IZ NJE IN VODI PRED LJUDI IN OBLASTNIKE, UVAJA NAS V VSO RESNICO IN VODI NAS V CELOVITOST KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA IN K BOGU. JEZUS JE POT, SVETI DUH PA JE VODNIK NA TEJ POTI.
   SVETO PISMO NAM ISTOČASNO GOVORI, DA JE ON TUDI V NAS. JEZUS PRAVI, DA JE SVETI DUH TUDI Z NAMI IN DA BO V NAS (Prim Jn 14).

   SVETI DUH NAS DVIGNE NA RAVEN, S KATERE VIDIMO SVET V CELOTI, Z DISTANCE, TAKŠNEGA KAKRŠEN JE. KDOR IMA SVETEGA DUHA, JE TAKO, KOT BI SE POVZPEL NA VRH PLANINE IN OKOLI SEBE VIDI VSE.

   SVETI DUH NAS NAPRAVLJA DRAGOCENE , NAREDI , DA NAS BOG NEIZMERNO LJUBI IN DA SMO VREDNI NJEGOVE LJUBEZNI. ON NAS BLAGOSLAVLJA Z VSAKIM BLAGOSLOVOM, NEBEŠKIM IN ZEMELJSKIM.

   SVETI DUH V NAS PRIŽIGA BOŽJE ŽIVLJENJE IN NAS OBLAČI V JEZUSA KRISTUSA.

   SVETI DUH DAJE DAROVE SVETEGA DUHA IN SPOSOBNOST, DA LJUDJE DELAJO TISTO, KAR JE DELAL JEZUS. VENDAR JE VSE TO BOŽJI DAR IN NE NAŠA ZASLUGA. VSAK KRISTJAN DOBIVA TO SPOSOBNOST, DA SE NA NJEM RAZODEVAJO JEZUSOVA DELA.

   ZAKAJ SE TO NA NEKATERIH KRISTJANIH NE VIDI.?? NAJPREJ ZATO, KER O TEM NIČ NE VEDO, IN POTEM TUDI ZATO, KER V TO NE VERUJEJO.

   KDOR POZNA DAROVE, KI JIH DAJE SVETI DUH, IN VERUJE, DA JIH BO DOBIL TER ZA NJIH MOLI, JIH GOTOVO DOBI.

   RAZLIČNI SO DAROVI SVETEGA DUHA. ENI SO VELIKI IN SIJAJNI, DRUGI SKRIVNI IN MAJHNI. MED VELIKIMI SO POSEBEJ:

   – DAR OZDRAVLJANJA,
   – DAR IZGANJANJA HUDIH DUHOV,
   – DAR RAZLOČEVANJA DUHOV, DAR ČUDEŽEV,
   – DAR SPOZNANJA,
   – DAR MODROSTI,
   – DAR IMUNITETE,
   -DAR PREROŠTVA,
   – DAR JEZIKOV,
   – DAR RAZLAGANJA JEZIKOV, –
   -DAR GOSTOLJUBNOSTI,

   – IN NAJVEČJI DAR OD VSEH DAROV JE LJUBEZEN.

   DAROVE SVETEGA DUHA DOBIVAMO, DA BI SLUŽILI DRUGIM. SAMO DAR JEZIKOV IZGRAJUJE VSAKEGA POSAMEZNEGA VERNIKA. OSTALI DAROVI SLUŽIJO DRUGIM.

   KDOR IMA DAR SVETEGA DUHA, NE POSTAJA BOLJŠI, AMPAK POSTAJA SPOSOBNEJŠI SLUŽITI DRUGEMU.
   KDOR PREJME SADOVE SVETEGA DUHA, TO POMENI KREPOSTI, POSTAJA BOLJŠI, HUMANEJŠI SVET.

   POTREBNI SO NAM DAROVI, DA BI SLUŽILI DRUGIM, TODA ŠE VEČ PA JE POTREBNIH SADOV, KAKO BI POSTALI SVETI IN BI PRITEGNILI LJUDI K ODREŠENJU, POŠTENJU, SVOBODI IN SVETOSTI (Prepis iz knjižice-VERUJEM V SVETEGA DUHA-Tomislav Ivančič).

   Pridi Sveti Duh, prenovi obličje zemlje!

   Odgovori
6. Janez says:

   21. decembra, 2019 at 23:23

   ZAVEDANJE LASTNE NIČEVOSTI
   Če se soočimo z Bogom v molitvi in tišini, nam Bog spregovori. Takrat se zavemo, da smo nič. Šele tako se zavemo svoje ničevosti, svoje praznosti, tega, da nas lahko napolni samo Bog s samim Seboj. Ko postanemo polni Boga, potem lahko Bogu dajemo. »Iz polnosti srca, usta spregovorijo.« In ko smo polni Boga, bomo vsa naša dela opravili dobro – naredili jih bomo s celim srcem.
   Sveta Mati Terezija

   DOSEŽITE MIR NA SVETU
   Spominjam se, ko sem v Božičnem času govorila gobavcem – skrbele smo za 158.000 gobavcev, katerim sem govorila in rekla: »Vaša bolezen, vaše trpljenje ni kazen, je Božje darilo, izbrani ste, da delite Kristusovo trpljenje, izbrani ste, da lahko ponudite svetu mir, v zahvalo za vse, kar je Bog naredil za vse ostale in za vas.« Tako sem ponavljala, da so oni izbrani, da so še posebej ljubljeni; tam pa je, mislim, saj je bila velika gneča, pri mojih nogah sedel moški in me vlekel za obleko: »Povejte še enkrat, povejte še enkrat,« da sem morala ponavljati dvakrat, trikrat: »Vi ste izbrani, vi nosite mir, ker vas Bog ljubi, in to lahko uporabite, ponudite Bogu; sprejmite in ponudite Bogu in lahko dosežete mir na svetu.«
   Sveta Mati Terezija
   Opomba: Misijonarke ljubezni so takrat po svetu skrbele za 158.000 gobavcev. Mati Terezija je govorila skupini njih.

   PRINAŠANJE RIŽA
   Pred nekaj časa je prišel v našo hišo moški in rekel: »Mati, tam je družina, hindujska družina. Imajo osem otrok in že dolgo niso jedli. Storite nekaj za njih.« Vzela sem nekaj riža in odšla. Ko sem prišla k njim, sem lakoto lahko videla v očeh otrok. Njihove oči so sijale od lakote. Dala sem materi riž in ona ga je vzela. Razdelila ga je na dva dela in odšla. Ko se je vrnila, sem jo vprašala: »Kam si šla?« Rekla je: »Tudi oni so lačni.« Tudi pri sosedovih so bili lačni. Kar me je najbolj zadelo, ni bilo, da jim je nesla riž, temveč, da je vedela, da so lačni. In ker je vedela, je delila. In do tega se moramo dokopati. Tisti večer nisem več nesla riža. Nesla sem ga naslednje jutro, to noč, pa sem jim pustila, naj uživajo radost delitve, ljubezni. Da bi bila ljubezen resnična, mora boleti in ta ženska, ki je bila lačna, je vedela, da so pri sosedu tudi lačni. Zgodilo se je, da so bili sosedovi muslimani. Zato je bilo to tako ganljivo, tako resnično. Ta ženska je ljubila Kristusa, kot so Ga ljubili tudi v muslimanski družini. Hindujci in muslimani so zelo različni, pa jih je vendar ljubila do bolečine. Bolelo je, da je odtrgala od ust lastnemu otroku, vendar je bila ljubezen do sosedov mnogo večja kot ljubezen do lastnih otrok. To moramo vedeti, mar to vemo v svojih družinah, kjer je morda brat, sestra, žena, ki se počuti nezaželen, neljubljen, izčrpan, ki išče malo pozornosti, malo naklonjenosti, mi pa nimamo časa. Ljubezen se začne doma. To je veliko uboštvo in mislim, da dokler ne začnemo ljubiti doma, v naših skupnostih, z ljubeznijo, s kakršno je Jezus nas ljubil, s kakršno je Njegov Oče ljubil Njega, ne moremo upati na mir. Zato so ubogi naše upanje za rešitev. Ubogi so upanje za človeštvo, ubogi so upanje za vas in zame, da bomo šli v nebesa, saj nas bodo po tem sodili pri poslednji sodbi. »Bil sem lačen in nahranili ste Me, bil sem nag in ste Me oblekli.« Ne samo lačen kruha in riža, temveč lačen ljubezni, da bi bil želen, da bi vedel, da nekomu nekaj pomenim, da bi bil poklican, poklican po imenu, da bi poznali moje ime, da bi imeli globoko sočutje, lakoto. Danes je v današnjem svetu gromozanska lakota po tej ljubezni. Žeja po razumevanju. Pogosto gremo mimo naših bratov in sester; ne razumemo njihovih težav.
   Sveta Mati Terezija

    
   RADOST JE LJUBEZEN
   Radost je molitev, radost je znak velikodušnosti. Ko ste polni radosti, se gibljete hitreje in želite storiti vsem kar največ dobrega. Radost je znak združitve z Bogom, Božje prisotnosti, radost je ljubezen, se rodi v srcu, ki gori od ljubezni.
   Sveta Mati Terezija

   NIČ IZJEMNEGA
   Jezus je želel, da smo svete. Svetost ni nič izjemnega, še manj pa je izjemno za sestro, ki je posvetila svoje življenje Bogu. Biti sveta je v življenju redovnice normalno stanje, saj je naš ženin Jezus. V evangeliju piše: »Bodite sveti, kakor je svet vaš Oče v nebesih.«[ Sestre, bodite pozorne, kar vam govori mati. Nič ni posebnega za redovnice, da so svete … da so vse Božje, saj so se predale Bogu. Svetost je za nas dolžnost. Nič izjemnega. Tu ni nobenega razkošja… Če so naša srca popolnoma predana Jezusu, potem moramo biti svete. Če kdo drug reče kaj drugega, verjemite mi, potem vas hoče zavesti. Upam, da boste lahko razumele, kar vam govori mati. Nikoli, nikoli se ne norčujte iz svetosti. Svetost ni šala… Neumnost je, če govorimo: »Ni mi namenjeno, da bi bila sveta.« Pripadam mu, svoje življenje sem posvetila Njemu, torej moram biti sveta. Poglejte vase, če je v vas ta želja, ki gori v vaših srcih. Zares hočem biti sveta?
   Sveta Mati Terezija

   PRINESITE TO V SVOJA ŽIVLJENJA
   Prinesite to ljubezen, to svetost v vaša življenja, v vaše domove, k vašim bližnjim, vaši deželi in celemu svetu. Da bi to dosegli, moramo moliti, moramo čutiti potrebo po molitvi. Moramo hoteti moliti. Naj vsak sodelavec začne družinsko molitev, saj družine, ki molijo, ostanejo združene. Pomagajte sosedu, da stori isto. S to molitvijo in žrtvovanjem bomo preplavili svet in prispevali k Miru in Ljubezni med ljudmi. Moja molitev je z vsakim od vas – molim, da bo vsak od vas svet in tako razširjal njegovo ljubezen kamorkoli greste, prižgali Njegovo luč Resnice v življenju vsakogar, tako da bo Bog lahko ljubil svet po vas in po meni.
   Sveta Mati Terezija

   Quis ex vobis est cum haberem mundas ad Deum meum inter – precor inter vos mundi et amor sui ubicumque te ampliari, lit lucerna eius veritas in omnium vitam, ut et Deus sit amor in mundo per me et te.

   SE PREPOZNATE KOT KRISTJAN ?
   V naši skupnosti živimo življenje Trojice, v ljubezni do drugega, kot je Jezus nas ljubil. To si je absolutno potrebno zapomniti, »ljubiti drug drugega, kot je Jezus nas ljubil«. Včasih nas je lahko sama sladkost, prijaznost, sama radost za vse zunaj, vendar je v skupnosti ravno obratno. Kot je nekdo rekel: »Na zunaj je kakor med, v notranjosti pa tiger.« Zakaj? O prvih krščanskih skupnostih so govorili, da so jih ljudje lahko prepoznali po ljubezni do drug drugega. To je bil znak, da so bili – da so – Kristusovi učenci. To danes drži za vas? Zaradi tega znaka je vojak ujel svetega Lovrenca v času zgodnje Cerkve. Videli so ga, da je storil prijazno dejanje nekemu ubogemu in so vedeli: »On mora biti kristjan.« Tako so ga prijeli, ga zažgali in je postal mučenec. Bi lahko to rekli o vas, Misijonarkah ljubezni? Povejte, če ne bi imele sarijev z modrimi progami, bi lahko ljudje, takoj ko vas vidijo, rekli: »One so Misijonarke ljubezni. Glejte, kako skrbijo za gobavca, za umirajočega, za tistega pohabljenega otroka, za siroto in tako naprej.« Vas lahko ljudje danes prepoznajo kot Misijonarke ljubezni po tem, kdo ste in kaj počnete? Po vaši ljubezni do drugih? Kakšen je vaš odnos do ubogih? Kako ravnate z njimi? Ubogi so prav v vaši skupnosti … kako dokazujemo našo ljubezen do ubogih v naši skupnosti?
   Sveta Mati Terezija

   Odgovori
7. hvala says:

   21. decembra, 2019 at 16:08

   FAVSTINI KOWALSKI JE JEZUS NEKOČ REKEL: “ZAKAJ SE BOJIŠ IN DRHTIŠ, SAJ SI Z MENOJ POVEZANA? NI MI VŠEČ TISTI, KI SE PREPUŠČA PRAZNIM STRAHOVOM. KDO SE TE SME DOTAKNITI , ČE SI Z MENOJ? NAJLJUBŠI MI JE TISTI, KI TRDNO VERUJE V MOJO DOBROTO IN MI POPOLNOMA ZAUPA. PODARJAM MU SVOJE ZAUPANJE IN MU DAJEM VSE, ZA KAR ME PROSI.” (Dn 453).

   JEZUS IMA RAD, DA SE NE BOJIMO, KER TO POMENI, DA MU POPOLNOMA ZAUPAMO. ZATO ODLOŽIMO STRAH GOSPODU NA KRIŽ, ON JE TRPEL NA KRIŽU IN PREVZEL NAŠE SLABOSTI IN BOJAZNI, STRAHOVE ITD…ČE ZAUPAMO V NJEGA, SE NE BOJIMO. ZAUPATI MORAMO V VSAKEM PRIMERU, ČETUDI BO REZULTAT DRUGAČEN OD NAŠIH ŽELJA.

   FAVSTINA JE TUDI REKLA:”TRPLJENJE JE NAJVEČJI ZAKLAD NA ZEMLJI-OČIŠČUJE DUŠO. V TRPLJENJU SPOZNAMO, KDO NAM JE PRAVI PRIJATELJ. PRAVA LJUBEZEN SE MERI S TOPLOMEROM TRPLJENJA. “(Dn 342).

   FAVSTINA JE REKLA:” KAKO LJUBEZNIVE SO HVALNICE, KI PRIHAJAJO IZ TRPEČE DUŠE! VSA NEBESA OBČUDUJEJO TAKŠNO DUŠO-POSEBNO, KO SE JE DOTAKNE BOG. NJEMU SO NAMENJENE NJENE HREPENEČE ŽALOSTINKE. NJENA LEPOTA JE VELIKA, KER IZVIRA OD BOGA. SKOZI GOŠČAVO ŽIVLJENJA STOPA, OBSIJANA Z BOŽJO LJUBEZNIJO. ZEMLJE SE DOTIKA LE Z ENO NOGO Dn 114).

   MATI MARIJA JE FAVSTINO POUČILA O BOŽJI VOLJI, KAKO JO JE TREBA V ŽIVLJENJU URESNIČEVATI IN KAKO SE JE TREBA POPOLNOMA PODREDITI PRESVETI BOŽJI SODBI. NI MOGOČE BITI BOGU VŠEČ, ČE NE IZPOLNJUJEMO NJEGOVE SVETE VOLJE. (Dn1244).

   GOSPODA MORAMO VEDNO PROSITI IN MOLITI K NJEMU, DA NAM POKAŽE KAJ JE NJEGOVA BOŽJA VOLJA GLEDE NAS. LE TAKO BOMO LAHKO POPOLNOMA POSLUŠNI BOGU IN IZPOLNJEVALI , KAR ZAHTEVA OD NAS.
   NE SMEMO IZPOLNJEVATI SVOJE VOLJE, AMPAK NJEGOVO. V MOLITVI OČENAŠ REČEMO: ZGODI SE TVOJA VOLJA, KAKOR V NEBESIH TAKO NA ZEMLJI.

   BITI MORAMO PONIŽNI, POTRPEŽLJIVI, POSLUŠNI. DELO USMILJENJA JE TUDI POTRPEŽLJIVO PRENAŠANJE TRPLJENJA.

   GOSPODU SE JE TREBA ZA VSE ZAHVALJEVATI IN GA SLAVITI. ZAHVALJEVATI SE JE POTREBNO TUDI ZA TEŽKE IN NEPRIJETNE ZADEVE, KI SE NAM GODIJO, ALI SO SE ZGODILE. NE MOREMO SPREJEMATI SAMO LEPO IN DOBRO. TO NI CELOTA.

   ZATO PROSIMO GOSPODA: O BOG VSEMOGOČNI, POKAŽI NAM KAKŠNA JE TVOJA VOLJA GLEDE NAŠEGA ŽIVLJENJA, KAJ ŽELIŠ , DA STORIMO. PRENOVI NAŠA SRCA, DA TI BOMO POSLUŠNI.!

   Božje Usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo!

   Odgovori
8. Miro says:

   21. decembra, 2019 at 15:02

   SAMO V EVHARISTIJI SE ŽIVLJENJE HRANI Z ŽIVLJENJEM!

   V molitvi se priporočimo Svetemu Duhu, saj nas le On more uvajati v najgloblje skrivnosti svete Evharistije in nam tudi pomaga živeti v njeni moči! Sledeče misli o evharistiji so povzete po knjigi Kruh, ki daje življenje (zbral Wilhelm Mühs).

   Evharistija je Cerkev »v popku«.
   Cerkev je evharistija, ki se je razcvetela.
   (Piero Coda)

   Skrivnost, ki zmede človeški razum:
   življenje se hrani s smrtjo.
   Samo v evharistiji
   se življenje hrani z Življenjem.
   (Helder Camara)

   Ne recite mi, da ste grešniki
   in da si zato ne upate
   pristopiti k svetemu obhajilu!
   Bilo bi tako, kot če bi rekli,
   da ste preveč bolni in da zato
   nočete ne zdravnikov ne zdravil.
   (Janez Vianney)

   Angelska je, glejte, hrana,
   potnikom v popotnjo dana,
   kruh resničen za kristjana.
   (Iz pesmi slednice »Hvali, Sion«)

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Janez says:

   21. decembra, 2019 at 14:12

   S KRIŽEVEGA POTA NA POT ŽIVLJENJA
   Gospod Jezus, iz globin moje Duše Ti znova darujem vse kar imam in premorem,
   vse svoje upanje, vse ljubezni, vse veselje, bolečine, bolezni, skrbi, vse probleme,
   vse žitje in bitje, vse prošnje in molitve, vse moje Življenje.
   Darujem Ti Gospod vse svoje težave in preizkušnje, ki me čakajo na Poti Življenja.
   Prosim Gospod sprejmi jih, posveti jih, stori jih rodovitne,
   spremeni jih, posveti jih, blagoslovi jih, razsvetli jih z Božjo Lučjo Miru in Ljubezni,
   spremeni jih v Zaklad Odrešenja.
   Prosim podari mi krščanski pogled na trpljenje in bolečine;
   Nauči me, da voljno trpim, da se utrdim in prekalim v zrelosti, strpnosti in dobroti moje osebnosti in
   da bom vseskozi vsaj dan nosil moj Križ in hodil za Teboj Moj Odrešenik, tako kot si ga Ti.
   Nauči me, da bom z velikodušno pripravljenostjo zadoščeval
   za lastne grehe, napake in za krivde človeštva.
   Prosim Jezus daj mi bratsko, usmiljeno srce za vse, ki trpijo v žalosti;
   navdihuj prosim vsa moja dela in dejanja dobrote, sočutja, strpnosti, pomoči in služenja ubogim,
   da bom od tebe dobil Moč,
   da bom nesebično in vztrajno molil, pomagal, tolažil in se razdajal po svojih človeških močeh.
   Zavedam se, da ko bom pomagal drugim, da bom pomagal Sebi
   in postal boljši kristjan in boljši človek, ki moli in dela, ki daje tihi zgled s tem,
   ko ljubi in pomaga, ko odpušča in prinaša veselje s vojim Življenjem po Evangeliju.
   Ne zanimajo me nobeni izgovori, nobene znanosti, nobene človeške vede,
   nobene modrosti in filozofije, nobene joge in meditacije, nobene proze in poezije,
   če nisem v Življenju Spolnjeval Božje Volje in Živel po Evangeliju Jezusa Odrešenika tako,
   kot jih od mene pričakuje naš Gospod, ki je svet odrešil s Križem in Ljubeznijo.
   Prosim Bog podeli nam svojim Učencem in Bratom Milost Ljubezni in Vere ter Vodi nas,
   da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja za Teboj,
   skupaj z drugimi Brati in Sestrami v Nebeško Domovino brez greha in stranpoti,
   ko omagujemo pod bremeni in preizkušnjami Življenja in ki Te potrebujemo vedno in povsod.
   Brez Tebe nismo nič, smo Teboj smo lahko vse.
   Pomnoži nam Vero, Mir in Ljubezen in Strpnost za boljši Svet Tebi v Slavo in Čast.
   Zavedamo se Gospod Jezus, da ko bomo ponižni in skromni v Življenju vse naredili prav,
   kar nam nalagaš in nam zapoveduješ na tem svetu,
   da nam boš šele tedj dovolil priti k tebi v Večno Veselje, v Tvoji Luči in v Tvojem Ljubečem Miru.

   Dopolnjena molitev po A. M. Couvrer, Ognjišče 1998.

   Odgovori
10. Janez says:

    20. decembra, 2019 at 16:52

    MISLI O DOBROTI (Dr. Friderik Viljem Faber – obnova iz knjižice)
    »Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa. (sv. Bazilij)«.

    Posebno ena sila, ena moč je v človeku, kar premalo upoštevamo, vse premalo z njo računamo, je dovolj ne poznamo in ji ne posvečamo dovolj pozornosti… To je sila, ki je zmožna preobraziti svet, ga osrečiti ali nesreče na svetu vsaj tako zmanjšati, da bi življenje na zemlji postalo popolnoma drugačno, lepše, srečnejše… Ta čudežna sila, ta moč je dobrota.Nesrečni smo v glavnem zato, ker mi, ki sestavljamo svet, torej prebivalci zemlje, nismo dobri.Knjiga O Dobroti nima primere v literaturi o duhovnem življenju in bi jo morali prebrati vsi Evropejci, je zapisal v uvodu knjižice pater Leopold frančiškan ob izidu leta 1991.

    Kaj je torej dobrota?
    Dobrota je prelivanje lastnega jaza v druge. Druge postavimo na mesto lastnega jaza. Z drugimi ravnamo tako, kakor bi želeli, da oni ravnajo z nami. Svoja mesta zamenjamo z drugimi. Pojem »samo jaz«nam sčasoma postane tuj in drugi postanejo »jaz«. Naše samoljubje postane nesebičnost. Kadarkoli in kjerkoli govorimo o kreposti ali čednosti, moramo misliti na Boga. Kaj pa je prelivanje lastnega jaza v druge pri Njem, Najsvetejšem? To so njegova dela stvarjenja. Stvarstvo samo, to je Njegova dobrota…Bog – Dobrota je začetek vsake druge dobrote. Dobrota prihiti na pomoč vsakomur, ki je pomoči potreben,in prav to je funkcija Božjih lastnosti do ustvarjenih bitij. Božja vsemogočnost neprestano dopolnjuje pomanjkanje naših moči, Božja pravičnost popravlja, izboljšuje, spreminja naša zmotna mnenja, Njegovo usmiljenje tolaži soljudi, ki trpe zaradi naše krivičnosti.

    Dobrota je podobna Božji milosti, kajti ljudem daje nekaj, česar sami ne morejo imeti niti po svoji individualnosti niti po svoji naravi. Dobrota daje človeku to, kar mu manjka, na primer tolažbo, ki nam jo more dati samo nekdo drug. Dobrota prinaša veselje vsepovsod, razveseljuje na široko. Pod vplivom dobrote zažive sposobnosti za življenje, dobrota te oživljene sposobnosti ogreje in jih napolni z blagodejnim vonjem… Ako more dobrota lajšati bolečino, stori več kot to: dobrota ublaži in odstrani bolečino. Ako pomaga pomanjkanju, stori več kot to; samo pomagati ji ni dovolj… Čeprav je varčna pri dajanju, pa ne varčuje s prisrčnostjo, s katero daje… Od katerekoli strani opazovana,je dobrota tesno spojena z mislijo na Boga, povezana je z Bogom samim. Njena temeljna sila, skrivnostna gonilna moč je naravno čustvo, najplemenitejša osnova našega bistva, najpristnejši ostanek Božje podobe, po kateri smo bili ustvarjeni. Dobrote ne smemo podcenjevati in je ocenjevati kot naravni poganjek našega naravnega nagnjenja. Dobrota je plemstvo človeka. V vseh svojih oblikah odraža nebeško podobo. Izliva se v nebeške tajnosti. Je mnogo bolj Božja kot čisto človeška; človeška pa je zato, ker je odsev človeške duše prav tam, kjer je Božja podoba v njej najgloblje vtisnjena. Dobrota dela življenje znosnejše. Breme življenja pritiska na ramena mnogih človeških otrok… Za mnoge ljudi je življenje skoraj neznosno in grozi, da postane z vsakim trenutkom še neznosnejše… Tedaj je naloga dobrote, da napravi življenje bolj znosno. Čeprav pri tem prizadevanju doseže le delni uspeh, čisto brez uspeha dobrota nikdar ne ostane. Dobrota voljno služi Bogu Stvarniku in tako dejansko in uspešno pripravlja pot Zveličarju. Dobrota neprestano išče duše, ki so zabredle in žive v zmoti in grehu, in, ko jih najde, jih vodi nazaj k Bogu. Dobrota trka na srca in jih odpira; tudi taka, ki se zde trdovratno zaprta. Skoraj vsi ljudje imajo v sebi, v največji globini svoje duše, več dobrega kot morem spoznati v vsakodnevnem občevanju s človekom. Da, domala vsi ljudje poneso mnoge nerazvite plemenitosti s seboj v grob, le pri nekaterih prodro na dan… Pod vlivom dobrote ožive mnoge kreposti in z mladostno silo zatro mladostne razvade. Nepričakovano, hipoma odkrijemo skromnost, ponižnost v skritem kotičku srca, kjer je bilo dolga leta varno zatočišče, prava temnica greha! Čudovito je opazovati, kako zna Božja milost delovati na najbolj brezupne značaje… Dobrota ne samo razkriva, ampak tudi pospešuje, daje življenje in moč na novo odkritim krepostim. Dobrota bedi nad duševnim okrevanjem, ga varuje in brani pred nevarnostmi. In kako prilagodljiva je dobrota! Najprej se pojavi kot poizvedovalec, nekak oglednik Božje milosti, kmalu pa postane njen spremljevalec in vojščak, vojščak, ki vzdrži vsako bitko, junak, ki v razdobju 5000 let komaj razume, kaj je poraz. To je delovanje dobrote, ki od ranega jutra do poznega večera vrši službo v človeških srcih… Dobrota zmanjšuje število grehov. Nič ni za dušo večje vrednosti kot dobrota.

    Nadaljnji vpliv dobrote na človeško srce je v tem, da vliva pogum v prizadevanju za duhovni napredek. Povrh vsega je dobrota še nalezljiva. Nobeno dobro delo ni ostalo nikdar omejeno samo nase. Poseben znak dobrote je rodovitnost, saj eno dobro delo že vodi v drugo, tretje itd… Eno dobro dejanje požene korenine v vse smeri, korenine poganjajo in ustvarjajo vedno nove poganjke… Rodovitnost se pokaže predvsem pri tistem, ki je bil deležen naše dobrote. In prav to je največji uspeh dobrote, da zbudi v drugem dobrotljivost, da napravlja druge dobrotljive. Najbolj dobrotljivi so navadno ljudje, ki so bili sami v veliki meri deležni dobrote… V splošnem velja pravilo, da dobrota napravlja ljudi dobre… Zato svojim bližnjim ne moremo storiti nič boljšega, kot da smo z njimi dobri.

    Biti do samega sebe dobrotljiv je čisto posebna poteza v duhovnem življenju. Dobrota ima skrivnostno, čudovito moč: pod njenim vplivom zaživi v duši skriti izvir veselja… Notranje veselje sledi skoraj vsakemu dobremu delu… Dobrota nas dela Bogu podobne, če se vadimo v njej iz verskih nagibov ali motivov. Po dobroti prihaja v nas mnogo milosti, toliko, da bi mogle napraviti iz nas svetnike. Dobrotljivost ni plod vneme začetnikov, temveč plod vztrajnosti napredujočih. Iz krščanske dobrotljivosti se rodi ponižnost. Dobrota nam daje zelo veliko. Skoraj bi lažje našteli, česa ne daje. Vedno in povsod ustvarja čudovite spremembe.Dobrota je, preprosto povedano, velika Božja milost pri človeku. Kjer je že naravna, naj postane nadnaravna.

    Božja dobrota poziva našo dobroto. Naša dobrota ne izvira iz nas, je samo odsev Božje dobrote. Naša dobrota je vselej pomanjkljiva in kaže na absolutno, na večjo dobroto. Njeno bistvo je v tem, da je znak Božje dobrote, pričevanje troedinega Boga. Če povežemo dve evangeljski vrednoti, dobroto in preprostost, se okrog njiju ustvari upanje. Dobrota, povezana s preprostostjo srca nas pripravi, da postanemo pozorni na obubožane, na trpeče, na stisko otrok. Dobrota preseneča in včasih izzove celo občudovanje… Dobrota sproži ali ojača odločitev zaupati v Boga. Če je preprostost en izraz dobrote, lahko rečemo, da je zastonjskost njen drugi izraz. Bog se nikdar ne vsiljuje,v njem ni nasilja. Želel je, da bi človek ljubil svobodno in zastonjsko… Zastonjskost pomeni biti brez osebnih interesov.

    Janez XXIII. je dobroti namenil častno mesto in pri tem je šlo za zavestno odločitev, ki so jo včasih imeli za naivnost in zato je zelo trpel. Dobrota še zdaleč ni slepa. Pomeni razločevanje in tudi notranji boj. »Bog nas na pot pošilja z iskro dobrote v naših dušah, ki samo čaka, da se razplamti.« Človek je za bližnjega vir veselja. »Moje veselje.« (sv Serafim iz Sarova).

    »Moram preveriti svoje prepričanje, da je dobrota globlja od najglobljega zla. In če vera, če vere imajo smisel, potem je njihov smisel v tem, da dobroti utrejo pot do ljudi, da jo iščejo tam, kjer je povsem poniknila… Dobrota ni le odgovor na zlo, ampak tudi odgovor na nesmisel. In mislim, da je oznanjanje dobrote temeljna hvalnica.« (Paul Ricoeur).

    Dobrota ni prazna beseda, ampak sila, sposobna preoblikovati svet. »Bog, ki nas ljubiš, premišljevanje tvojega odpuščanja postane izžarevanje dobrote v ponižnem srcu, ki se ti zaupno izroča.« (br. Roger iz Taizeja).

    Vir:Dr. Friderik Viljem Faber O Dobroti, Nadškofijski Ordinariat v Ljubljani v letu 1991 in Medmrežje http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/299-dobrota.

    Odgovori
    • Janez says:

      20. decembra, 2019 at 16:59

      S to zelo kratko molitvijo se lahko obrnemo na Svetega Duha, ki je vir ljubezni, da nas poživi in usmerja tako, da bo naše delo smiselno in učinkovito, predvsem pa skladno z Božjo voljo.

      Molitev k Svetemu Duhu za navdih pri delu
      Dihaj v meni, Sveti Duh,
      da bom, kar je sveto, mislil.
      Ženi me, Sveti Duh,
      da bom, kar je sveto, delal.
      Vabi me, Sveti Duh,
      da bom, kar je sveto, ljubil.
      Krepčaj me, Sveti Duh,
      da bom, kar je sveto, čuval.
      Varuj me, Sveti Duh,
      da ne bom nikdar izgubil, kar
      je sveto.
      (sv. Avguštin)

      Odgovori